Janoš FLISAR

Osnovno šolo je obiskoval v Puconcih, nato se je v madžarskem kraju Nemescsó dodatno izpopolnjeval v madžarščini. V Šopronu je dokončal gimnazijo, kar mu je omogočilo, da se je lahko zaposlil kot učitelj na evangeličanskih šolah. Najprej so mu ponudili službo na Madžarskem, ki pa jo je odklonil in raje postal učitelj in kantor v Križevcih v Prekmurju. Ukvarjal se je še s sadjarstvom in vinogradništvom in tudi v teh dejavnostih uspešno spodbujal sokrajane. Po upokojitvi leta 1911 se je preselil v Mursko Soboto, kjer se je znova zaposlil, tokrat v hranilnici, in bil kasneje imenovan še za ravnatelja Evangeličanskega dijaškega doma.
Bil je urednik in sourednik Düševnega lista in Evangeličanskega koledarja, v katerih je objavljal tudi lastna leposlovna (pesmi, pripovedi) in druga besedila ter prevode iz madžarščine. Bil je med prvimi, ki je v prekmurščino prevajal madžarske klasike Sándorja Petőfija, Mihályja Vörösmartyja, Kálmána Mikszátha, Móra Jόkaija in druge. Prevode madžarskih klasikov je objavljal tudi v izseljenskem časopisu Amerikanszki Szlovencov glasz. Publicistične članke je objavljal še v Agustičevem časopisu Prijatel, ki ga je med drugim tudi urejal. Kot urednik je sodeloval pri slovenskem delu časopisa Muraszombat és Vidéke. Sestavil je madžarsko-prekmurski in prekmursko-madžarski slovar, saj je dolga leta zbiral prekmursko besedišče. Rokopis tega besedišča, ki obsega ok. 50.000 besed, hranijo v Narodnem muzeju v Budimpešti. Skupaj z Adamom Lutharjem je sestavil nekaj verskih priročnikov in enega prvih biografskih leksikonov za področje Prekmurja z naslovom Prejkmurja znameniti evang. moužje, v katerem so zajeti evangeličanski pisci in drugi pomembni evangeličani tistega časa. Zapisoval je ljudske pesmi, ki so bile kasneje vir tudi drugim raziskovalcem folklore.
Danes velja za zadnjega pomembnejšega evangeličanskega pisca.