Janko TIKVIČ

Osnovno šolo je obiskoval v Juršincih, gimnazijo na Ptuju (1875−1878), v Mariboru (1878−1881) in Novem mestu (1881−1883). Študiral je bogoslovje v Mariboru in Gradcu ter ordiniral leta 1886. V letih 1887−1890 je kaplanoval v Wundschuhu.

Pobude za slovstveno delo je dobil že v gimnaziji in pri izdajanju lista Lipa, ki so ga za vajo v slovenščini izdajali semeniščniki. Že v sedmem razredu gimnazije je za nalogo napisal pesem Slovenska domovina in v osmem šolski knjižnici v Novem mestu daroval knjige.

Od doma je poznal izdaje Mohorjeve družbe in bil v gimnaziji sam naročen na Slovenskega gospodarja in Vrtec, ki ga je priporočal tudi odraslim in v njem objavil 9 pesmi. Narodno zavednost je kazal s podporo knjižnici podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico. Za Vrtec je pisal tudi pripovedi, ki obravnavajo življenjske usode posameznikov in so v smislu krščanskih naukov prikrojene v posnemanja vreden ali svarilen zgled. V Slovenskem gospodarju je objavil dva potopisa in kot zapisovalec 14 ljudskih pesmi oziroma odlomkov, ki jih je zbral na področju Slovenskih goric.