Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Janko PRIBOŠIČ

PRIBOŠIČ Janko
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
21. april 1921, Stara vas, Videm ob Savi
Umrl:
19. julij 2000, Jesenice
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Prvi stik z glasbo je dobil v župnijski cerkvi na Vidmu. Strokovni izpit za naziv razrednega učitelja je opravil v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonars. V spomin na ujetništvo je l. 1942 napisal Domotožje za godalni orkester. Študij harmonije je nadaljeval v Zagrebu. Kasneje je končal še dvopredmetno študijsko skupino zgodovina-glasba na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Po končanem študiju in opravljeni diplomi, 21. oktobra 1954, se je strokovno izpopolnjeval pri skladatelju Blažu Arniču.

S pedagoškim in zborovodskim delom je začel po letu 1945 v Vidmu ob Savi, kjer je vodil mešani pevski zbor DPD Svoboda in moški oktet Podlog. Od leta 1948 do 1952 je bil zaposlen na OŠ Veliki Podlog. V letih 1952 do 1964 je služboval v Kranju (Gimnazija Kranj, OŠ Stane Žagar, Glasbena šola Kranj). Leta 1957 je bil imenovan tudi za pomožnega predmetnega inšpektorja za glasbeno vzgojo. V teh letih se je uveljavil z mladinskim in mešanim pevskim zborom tamkajšnje gimnazije. Vodil je tudi Gorenjski vokalni kvintet in okrajni Učiteljski zbor Stane Žagar. Tradicija zborovstva se je takrat v Kranju začela, danes pa jo nadaljuje Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Na kranjski gimnaziji je spoznal tudi akademskega slikarja Marka Šuštaršiča, ki ga je seznanil z Blažem Arničem, s katerim sta potem sodelovanje nadaljevala tudi na Jesenicah.V šolskem letu 1964/1965 je prišel na Jesenice, kjer je vodil otroške in mladinske zbore na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, še posebno pomembno pa je njegovo delo z mešanim mladinskim zborom Blaža Arniča na Gimnaziji Jesenice (1965-1978). Od 1973 do upokojitve 1987 je kot ravnatelj vodil Glasbeno šolo Jesenice, ki je v šolskem letu 2004/2005 vzpostavila sodelovanje z glasbeno šolo v češkem mestu Brno. Skladateljski opus Janka Pribošiča obsega čez 100 skladb, med katerimi jih je največ za otroške in mladinske zbore, zbirka cerkvenih skladb za moške in mešane zbore, več godalnih kvintetov in suit za godalni in simfonični orkester. Pri tem je pomembno poudariti, da je predvsem pisal za tiste zbore, ki jih je tudi vodil. Po njem se danes imenuje mladinski pevski zbor Gimnazije Jesenice. Glasbena šola Jesenice je leta 2007 izdala zbornik Zbrana dela Janka Pribošiča.

Dela

Pribošič, J. Zbrana dela. Jesenice: Glasbena šola, 2007.

Nagrade

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen: Prešernova nagrada Občine Kranj za aktivno organizacijsko delo na področju glasbene kulture, plaketa Toneta Čufarja Občine Jesenice za uspešno vzgojno in ustvarjalno delo z mladino (1973), Gallusova listina za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju ljubiteljske glasbene dejavnosti (1987), priznanja z zborovskih tekmovanj.

Viri in literatura

50 let Glasbene šole Jesenice. Jesenice: Glasbena šola, 1997.
Intihar, L. Dejavniki glasbenega življenja v Občini Jesenice: diplomska naloga. Mojstrana: [L. Intihar], 1986.
Šurc, M. Janku Pribošiču: v slovo (1921-2000). Gorenjski glas, 2000, let. 53, št. 59, str. 37.

Avtor/-ica gesla: Nataša Kokošinek, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 3. 11. 2010 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Nataša Kokošinek. Janko PRIBOŠIČ. (1921-2000). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janko-pribosic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 2. 2025

Jožef KURE

16. avgust 1929–8. september 1924
Kot specialist iz gozdarstva je deloval v okviru Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ustanovljenem z namenom gospodarjenja z gozdovi na Dolenjskem.
Datum vnosa: 20. 3. 2013

Josip RUSTJA

4. januar 1894–26. december 1967
Rojen je bil kot osmi otrok v kmečki družini očetu Pavlu in Materi Mariji Bajc. Obiskoval je osnovno šolo v Skriljah in nato v Kamnjah, v Gorici p...
Datum vnosa: 12. 3. 2019

Friderik II. CELJSKI

ok. 1380–januar 1454
Friderik II. Celjski je poleg očeta Hermana II. in sina Ulrika II. med ljudmi gotovo najbolj poznan in zaznamovan iz moške veje rodbine Celjskih.Bi...