Janko PONEBŠEK

Leta 1883 je končal gimnazijo v Ljubljani in bil nato nekaj let domači učitelj pri grofu Attemsu. Leta 1886 je odšel na Dunaj študirat pravo. Služboval je v Litiji kot davčni nadzornik kasneje pa v davčnih in finančnih ustanovah po različnih krajih Kranjske med drugim v Krškem, Novem mestu (1900–1904) in Črnomlju. Od leta 1906 do upokojitve leta 1927, je služboval v Ljubljani.

Od 1892 se je začel sistematično ukvarjati z ornitologijo. Kot velik ljubitelj in poznavalec ptic se je zavzemal za ustanovitev Ornitološkega observatorija v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1926.

Leta 1910 je uredil prvo številko glasila Lovec ter deseti letnik glasila leta 1923. V Lovcu je tudi redno objavljal svoje prispevke; največ jih je bilo povezanih s pticami.

Bil je eden redkih, ki se za varstvo ptic ni zavzemal samo zaradi njihovih koristi za človeka, še posebno za ujede, v tistih časih najbolj preganjane ptice. Leta 1917 je Muzejsko društvo za Slovenijo izdalo prvi del publikacije Naše ujede (Sove). Naše ujede so najprej izhajale v nadaljevanjih v glasilu Muzejskega društva za Slovenijo (Carnioli), pripravil pa je tudi drugi del o ujedah. Rokopis je bil pripravljen, vendar ni izšel kot natis.

O pticah je pisal tudi v drugih domačih in tujih revijah, največ ornitoloških. Sodeloval in dopisoval si je z ornitologi po vsem svetu.

Bil je član več naravoslovnih društev in društev za varstvo živali ter tudi član Muzejskega društva za Slovenijo. Leta 1919 je postal član Odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu za Slovenijo. Zavzemal se je za varstvo kraških jam, redkih in ogroženih rastlin in živali ter za ustanovitev narodnih parkov.