Janez POTOČNIK – JANUŠ

Potočnik je bil rojen v družini gostilničarjev, ki jo je vodila njegova mati. Po osnovni šoli v Škofji Loki in realki v Ljubljani je na željo družine naredil dveletno Mahrovo trgovsko šolo. Ves čas šolanja je pridno risal in slikal. Prva srečanja s slikarstvom je imel v domači gostilni prek Ivana Groharja, ki jih je pogosto obiskoval skupaj z Otom Guzeljem, Antejem Gabrom idr. Potočnik je kot mladenič z domačega dvorišča rad risal loški grad. Nekoč ga je opazil Grohar, ki mu je dal nekaj praktičnih nasvetov o risanju in perspektivi. Na realki v Ljubljani sta ga v risanju poučevala znana profesorja Franke in Koželj. Svojo prvo sliko Madono je prodal pisatelju Finžgarju za en cekin. Groharju je uspelo prepričati njegovo mater, da ga je poslala na dvoletni študij v München. Naredil je tudi izbiro Potočnikovih risb, na podlagi katerih so ga tam tudi sprejeli na akademijo. V Nemčiji je študiral dve leti, do leta 1919.

Po vrnitvi domov je najprej delal v mlinu in trgovini z usnjem do leta 1934, takrat pa ga je slikarstvo spet zamikalo, tako da je vse pustil in 1938. leta šel študirat slikarstvo v Beograd. Študiral je na akademiji za slikarstvo in hkrati obiskoval tečaj risanja akta na Kolarčevi univerzi. Takrat je že razstavljal v Zagrebu, v prostorih umetniške zadruge in objavljal karikature v humorističnem listu Kopriva. Leta 1940 je dobil štipendijo za Benetke, kjer je imel skupni atelje s slikarjem Tonetom Kraljem. Izgnali so ju zaradi bližajoče se vojne. Najprej je šel v Bosno, potem pa v Beograd, osvoboditev je dočakal v Loznici. V domačo Škofjo Loko se je vrnil leta 1945 ter dve leti poučeval risanje. Od tod je bil premeščen v Hrpelje in Tomaj, kjer je delal kot likovni pedagog do svoje upokojitve leta 1965.

Prvo samostojno razstavo je imel leta 1940 v Beogradu, drugo šele leta 1968 v Novi Gorici, čeprav je slikal ves čas. Kmalu po razstavi v Gorici so organizirali njegovo tretjo samostojno razstavo v Škofji Loki in predstavili njegovo tridesetletno delo. Pri Potočnikovem delu je bil opazen vpliv njegovega vzornika Groharja, realizem in naturalizem so bili njegova glavna usmeritev, tehnika slikanja z lopatico mu je bila blizu, krajina je pa postala center njegovega slikarskega zanimanja. Doživel je visoko starost, četudi je premalo ljudi izven domačega kraja poznalo njegovo delo. Pred smrtjo se je oddolžil rodni Škofji Loki in poklonil svoja dela Loškemu muzeju, ki bodo vsaj v galeriji vedno spominjala nanj.