Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Janez GARTNAR

Portret - Janez GARTNAR
Janez Gartnar s Francetom Bučarjem med ogledom Galerije likovnih samorastnikov Trebnje - Foto: Janez Platiše

Foto galerija

Rojen:
17. september 1928, Trebnje
Umrl:
julij 2012, Volčja Draga
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je leta 1928 materi samohranilki Julki Gartnar. V Trebnjem je zaključil osnovno šolo in kasneje dokončal gimnazijo v Novem mestu. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in se začel ukvarjati s pravosodjem. Za sodnika je bil prvič izvoljen leta 1956 na Okrajnem sodišču v Novem mestu, kjer je bil zaposlen do leta 1961. Zatem je do konca leta 1978 delal kot sodnik na  Okrajnem sodišču  v Trebnjem, leta 1979 pa je bil imenovan za vodjo Temeljnega sodišča v Trebnjem. Leta 1984 je bil izvoljen za predsednika Temeljnega sodišča v Novem mestu in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 1994.

Že kot dijak se je vključil v gledališko skupino Kulturno-umetniškega društva Josip Jurčič v Trebnjem. V študentskih letih in tudi kasneje se je kot igralec in režiser veliko ukvarjal z ljubiteljskim gledališčem (npr. igre Hasanaginica, Kovarstvo in ljubezen, Krog s kredo, Praznik cvetočih češenj). Z njimi je gledališka skupina gostovala v številnih krajih – od Novega mesta do Višnje Gore.  Aktivno je sodeloval v političnem in družbenem življenju domačega kraja. Bil je predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov, predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Trebnjem, zatem predsednik okrajnega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev ter član predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leta 1960 je bil z Ladom Smrekarjem, Bogom Komeljem in drugimi imenovan v Svet za kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru. Bil je tudi predsednik izdajateljskega sveta Dolenjskega lista, sodeloval je v izvršnem odboru občinske konference SZDL ter deloval kot predsednik skupščine Občinske kulturne skupnosti Trebnje.

Julija 1968 ga je Skupščina Občine Trebnje imenovala v Odbor za organizacijo taborov naivnih slikarjev. Po ustanovitvi zavoda Tabor likovnih samorastnikov Trebnje so ga novembra 1969 imenovali za predsednika upravnega odbora. Organizacijsko je Tabor in galerijske dejavnosti vodil vse do leta 2007.

Janez Gartnar je za svoje zavzeto delo prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Trdinovo nagrado, srebrni znak Zveze kulturnih društev Slovenije, plaketo občine Trebnje in Golievo plaketo; vključen je tudi v Rastočo knjigo Občine Trebnje.

Janez Gartnar je leta 2008 postal častni občan Občine Trebnje.

Nagrade

Pavlinova nagrada za delo v Kulturno-prosvetnem društvu Josip Jurčič Trebnje v letih 1953, 1954
Trdinova nagrada (skupaj s Kulturno-prosvetnim društvom Josip Jurčič), 1958
odličje Svobode s srebrnim listom za dolgoletno delo na kulturno-prosvetnem področju, 1972
častno priznanje za dolgoletno in vzorno opravljanje sodniške funkcije in za pomemben prispevek k razvoju, krepitvi in k uspešnosti slovenskega sodstva, 1979
Golievo priznanje za dosežke na področju kulture, 1997
uvrstitev v Rastočo knjigo Občine Trebnje, 2005
častni občan Občine Trebnje, 2008

Viri in literatura

Krajevna skupnost Trebnje: Znani Trebanjci. (citirano 8. novembra 2026). Dostopno na naslovu: https://www.kstrebnje.si/znani-trebanjci/
Svet kulturnika Janeza Gartnarja: Dolenjski list. (citirano 8. novembra 2026). Dostopno na naslovu: https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/svet-kulturnika-janeza-gartnarja-164830-1707613
Žalna seja za častnega občana Janeza Gartnarja: Dolenjski list. (citirano 8. novembra 2026). Dostopno na naslovu: https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kronika/zalna-seja-za-castnega-obcana-janeza-gartnarja-84835-1681251

Avtor/-ica gesla: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
Datum prvega vnosa: 17. 11. 2026 | Zadnja sprememba: 17. 11. 2026
Patricija Tratar. Janez GARTNAR. (1928-2012). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-gartnar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 5. 3. 2019

Boris KIDRIČ

10. april 1912–11. april 1953
Boris Kidrič je bil revolucionar, marksistični mislec, politični voditelj, narodni heroj, predvsem pa človek velike energije in močne čustvenosti, ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Tinca STEGOVEC

8. april 1927
R. 8. apr. 1927 na Planini pri Črnomlju. Osnovno šolo je obiskovala na Vačah in v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi klasično gimnazijo (1938–1946...
Datum vnosa: 21. 9. 2017

Tomaž st. SELJAK

13. december 1839–18. februar 1884
V zakonu z Marijo Mavri iz Oblok se mu je rodil sin Tomaž, ki je kasneje tudi postal podobar. O Tomažu Seljaku st. vemo, da je v Čepovanu izdelal n...