Foto galerija
Obdobje ustvarjalne dejavnosti Janeza Aquile (Evangelista) oz. Johannesa Aquile predstavlja čas zadnje četrtine 14., sledi pa vodijo celo v prvo desetletje 15. stoletja. Kar zadeva biografijo umetnika, doslej ni bilo najdenih nobenih oprijemljivih virov, ki bi orisali umetnikovo življenje. Čas njegovega delovanja in kraj, iz katerega je izhajal, je poznan le po njegovih delih (npr. v cerkvi v Martjancih: p(er) man(us) Johannis Aquila de Rakespurga oriundi … tj. z roko Janeza Aquile iz Radgone). O njegovem šolanju prevladuje teza, da se je v mladosti izobraževal v kakem češko usmerjenem samostanskem skriptoriju ali slikarski delavnici. Prav gotovo pa kaže pri Janezu Aquili upoštevati zelo širok vplivni prostor, ki seže od Italije oziroma italijanskih stenskih slikarij, Koroške, dunajskega slikarstva do Češke. Imel naj bi tudi obsežnejšo delavnico s pomočniki. V zgodovino se je zapisal s svojimi umetninami na stičišču treh dežel, na Madžarskem, v Sloveniji (v Prekmurju ter na vzhodnem Štajerskem) in v Avstriji. Za njegovo prvo delo velja poslikava nekdanje farne cerkve v Veleméru v letu 1377 oziroma 1378. Sledi poslikava v Turnišču v letih 1383 in 1389, potem v Martjancih z letnico 1392, v Radgoni 1390 in Fürstenfeldu okoli leta 1400, ki je tudi zadnje znano delo mojstra in njegove slikarske delavnice. Omeniti je treba, da je Aquila kot prvi v te kraje prinesel tehniko fresko (fresco), torej slikanje na svež omet. Do tedaj je bilo namreč značilno slikanje na večkrat pobeljeno podlago (seco), kar pa ni zagotavljalo brezhibnega obstoja poslikave.
Janez Aquila sodi med najzgodnejša umetnostnozgodovinska in pomembna imena v Srednji Evropi. S svojim opusom je namreč ta prostor močno obogatil in se tudi deklarativno vpisal v zgodovino likovne umetnosti, posebej stenskega slikarstva zadnje četrtine 14. stoletja. V tem obdobju je prostor današnjega Prekmurja doživel tudi najplodnejši umetnostni razvoj. Zapuščino slikarja Aquile danes imenujemo spomeniki, pomniki srednjeveškega stenskega slikarstva.
Velemér – poslikava cerkve Marijinega oznanjenja (prvotno sv. Trojice), 1377 oziroma 1378 – v celoti poslikana notranjost cerkve.
Turnišče – poslikava cerkve Marije pod logom, 1383 in 1389 – poslikava je nastajala v dveh fazah: 1383 freske v prezbiteriju, 1389 pa poslikava nove ladje; kot najzanimivejši del poslikave turniške ladje velja cikel sv. Ladislava, sicer pa so freske v cerkvi že precej poškodovane in uničene.
Martjanci – poslikava cerkve sv. Martina, 1392 – freske v tej cerkvi so uvrščene med Aquilova boljša dela, tamkajšnji prezbiterij pa je ena redkih ohranjenih in povsem poslikanih gotskih prostornin v Prekmurju. Slog je novejši, mehkejši in bogatejši, obenem pa tudi manj kompakten in učinkovit. Freske v martjanski cerkvi od nastanka še niso bile prebeljene, kar daje cerkvi visoko umetnostnozgodovinsko vrednost.
Radgona – poslikava t. i. Pistorjeve hiše (Pistorhaus), 1390 – viteške freske v kletnih prostorih. Te poslikave niso dokumentirane z letnicami, jih pa glede slogovnih značilnosti uvrščajo v leto 1390.
Fürstenfeld – poslikava nekdanje avguštinske-eremitske cerkve, 1400 – poslikava prezbiterija in ladje. To delo so avstrijski konservatorji odkrili šele v letih 1977/78.
Cevc, E. Johannes Aquila de Rakespurga. Enciklopedija Slovenije, 4. zv. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 312.
Höfler, J. in Balažic, J. Johannes Aquila. Murska Sobota: Pomurska založba, 1992.
Balažic, J. Janez Akvila in poslikava v Martjancih. V: Fujs, M. (Ur.). Zbornik soboškega muzeja 3. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1993, str. 77-92.
Balažic, J. Johannes Aquila pictore. Dialogi, 1993, let. 29, št.5, str. 30-32.
Zadnikar, M. in Balažic, J. Turnišče: zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkve. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994.
Jaki, B. et al. Narodna galerija: slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja. Ljubljana: Narodna galerija, 2005.
Aquila, J. Po poteh Janeza Aquile/Aquila János nyomában. Hodoš: Občina Hodoš, 2007.
Balažic, J. (Ur.). Umetnine iz Prekmurja: od romanike do modernizma. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2009.
Johannes Aquila de Rakespurga (tudi Janez Aquila, Janez Akvila). V: Stanonik, T. in Brenk, L. (Ur.). Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 423.
Morda vas zanimajo tudi
Klemen ČEBULJ
Josip ČRETNIK
