Ivan Slokar je bil slovenski gospodarstvenik, bančnik, gospodarski zgodovinar, tehnični izumitelj in snovalec mednarodne pisave. S svojim raznolikim delom je zaznamoval več področij javnega in znanstvenega življenja prve in druge polovice 20. stoletja. Čeprav se je rodil daleč od Vipavske doline, je bila njegova družina povezana z Lokavcem pri Ajdovščini, od koder je izviral njegov oče.
Rodil se je 8. oktobra 1884 v Mostarju. Šolal se je v Motovunu in Gorici, nato pa študiral na Dunaju, kjer je leta 1907 doktoriral iz filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Že v mladosti je pokazal široko zanimanje za različna področja znanja, ki ga je spremljalo vse življenje.
Pomembno mesto v njegovi poklicni poti je imelo gospodarstvo. Bil je dejaven v bančništvu in pri razvoju slovenskega gospodarstva, med drugim je sodeloval pri ustanavljanju industrijskih podjetij ter drugih gospodarskih ustanov. Med letoma 1920 in 1945 je vodil Zadružno gospodarsko banko v Ljubljani. Deloval je tudi kot predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote. S svojim delom je prispeval k razvoju slovenskega finančnega in gospodarskega prostora v obdobju velikih družbenih in političnih sprememb.
Poleg praktičnega gospodarskega delovanja se je posvečal tudi raziskovanju gospodarske zgodovine. Zanimal ga je razvoj industrije, zlasti na območju nekdanje Avstro-Ogrske. Leta 1914 je na Dunaju izdal obsežno delo o zgodovini avstrijske industrije v času cesarja Franca I. Tudi po drugi svetovni vojni se je ukvarjal z raziskovanjem zgodovine obrti in industrije na Slovenskem. Njegovo delo tako povezuje poznavanje gospodarstva z zgodovinskim raziskovanjem.
Slokarjeva radovednost pa se ni ustavila pri ekonomiji in zgodovini. Zanimala ga je tudi tehnika, predvsem možnosti razvoja letalstva. Leta 1909 je zasnoval letalo, ki lahko leti tudi kot helikopter, za katerega je 5. maja 1911 pridobil patent. Ta zamisel priča o njegovem zanimanju za tehnični napredek in o želji po iskanju novih rešitev v času, ko se je letalstvo šele razvijalo.
V poznejšem življenjskem obdobju se je posvetil še jeziku in mednarodnemu sporazumevanju. Razvil je sistem, imenovan linguografija, ki je temeljil na 138 znakih. Z njim je želel olajšati sporazumevanje med ljudmi, ki govorijo različne jezike. Leta 1960 je v Ljubljani ustanovil linguografsko društvo ter pripravljal gradivo za učenje in uporabo tega sistema. Zaradi teh prizadevanj ga nekateri viri predstavljajo tudi kot jezikoslovca, čeprav je bil po svoji poklicni poti predvsem gospodarstvenik in bančnik, obenem pa raziskovalec in izumitelj.
Ivan Slokar je umrl 11. julija 1970 v Ljubljani. Za seboj je pustil raznoliko življenjsko delo, ki presega ozke poklicne okvire. Bil je človek številnih zanimanj, ki je povezoval gospodarstvo, zgodovino, tehniko in jezike. Njegova življenjska pot je zanimiva tudi za Vipavsko dolino, saj nas spominja, da so iz tega prostora izhajali ljudje, katerih delo je seglo daleč prek meja domačega okolja.
Valutne razmere, devizna politika in bankarstvo, 1928
Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860, 1960
Delovne norme pri ljubljanskih rokodelcih ob koncu 16. stoletja, 1960
Zgodovina solitrarn in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici, 1961
Začetki kemične industrije v Ljubljani in njeni okolici, 1962
Zgodovina obrtnega šolstva v Ljubljani do leta 1860, 1963
Marušič, B. Dr. Ivan Slokar (1884–1970). Kronika, 1971, let. 19, št. 1, str. 47–48.
Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1988, str. 393–394.
Sitar, S. Ivan Slokar: gospodarstvenik in letalski izumitelj (1884–1970). V: Sitar, S. Sto slovenskih znanstvenikov, 1987, str. 69.
