Ivan LULIK

Po končani osnovni šoli v Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je na Dunaju študiral pravo. Po končanem študiju je vse do svoje smrti opravljal odvetniški poklic v Ljubljani. Že v gimnazijskih letih se je navduševal nad literaturo in pisal celo pesmi v nemščini. Zbral jih je pod naslovom Unter Linden und Kastanien, vendar so se med drugo svetovno vojno izgubile.
V tržaških Razgledih so leta 1947 in 1948 izšli nekateri soneti o Ajdovščini in njeni okolici. Med njegovimi pesmimi najdemo ljubezenske in domoljubne pesmi, njegova posebnost je tudi dvojni sonetni venec Kašgarska svetnica, ko je skupino 15 sonetov dvakrat ponovil in povezal s pojasnilnim besedilom.
Avtor je vrsto pesmi zbral pod naslovom V večernih zarjah, kar nekaj pesmi je datiranih, posamezne pa so zbrane v ciklih ( Ajdovščina, Klic svobode…), svojevrstna pesnitev je farsa Zbor vinskih duhov, ki se dogaja v kleti na Planini, daljša pesnitev pa ima naslov Vipavski mladi graščak in lepa ajdovska gospa.
Po njegovi smrti je njegove pesmi zbral njegov rojak in prijatelj pisatelj Danilo Lokar, ki si je skupaj z Alojzom Gradnikom prizadeval, da bi pesmi izšle tudi v knjižni obliki. Pripravili so izbor 113 pesmi in iskali založnika. Zbirka ni izšla, rokopisi so se izgubili.
V Goriških srečanjih je leta 1968 Marijan Brecelj objavil šest njegovih pesmi: Svidenje, Magistrale drugega sonetnega venca, Rahlo trka dež na škure, A on ne pride…, Moje tnalo, Glas iz ječe ( Lulik, Ivan: Pesmi. Goriška srečanja, leto 3, 1968, št. 15-16, str. 56).