Ivan BOŽIČKO

Kot prvorojenec očeta Janeza, železničarja, in matere Zinke, šivilje, je otroška leta preživel v Tržcu s še dvema bratoma. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu pri Ptuju. Svoje zanimanje za naravoslovje in tehniko, ki sta ga pritegnila že kot otroka, je po zaključeni srednji lesarski šoli v Mariboru nadgradil s študijem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer lesarstvo, in ga zaključil z diplomskim delom Tehnološki proces izdelave pianina (1983). Na isti fakulteti je magistriral z delom Mehanska utrditev in dimenzijska stabilizacija lipovine antikvitet z naravnimi in sintetičnimi sredstvi (1998) in tako pridobil znanstveni naziv magister lesarstva. Svojo karierno pot je začel kot tehnolog v Kmetijskem kombinatu Ptuj (1984), leto kasneje pa se je zaposlil kot profesor strokovno-teoretičnih predmetov na Srednji lesarski šoli Maribor. Med letoma 1992 in 1995 je bil načelnik Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, nato pa postal vodja oddelka za občo upravo in pomočnik načelnika Upravne enote Ptuj (1995–2013). Med letoma 2013 in 2016 je bil direktor občinske uprave Občine Videm. Ob tem je ostal aktiven tudi kot pedagog, saj je med letoma 2000 in 2011 na Višji strokovni šoli Lesarske šole Maribor (danes Višja strokovna šola za les in oblikovanje Maribor) predaval o anatomiji lesa in lesnih tvorivih. Napisal je več učbenikov ter strokovnih in poljudnih objav s področja obdelave lesa. Leta 2016 je ustanovil podjetje Atelje 3dles, ki se usmerja v področje obdelave lesa in ergonomskih oblikovalskih rešitev. Obrtno-podjetniška zbornica mu je podelila certifikat za ohranjanje domače in umetne obrti (2019) ter naziv priznani rokodelec (2024).

V lokalnem okolju vrsto let  deluje na političnem področju. Bil je predsednik odbora SZDL Videm (1985–1990), predsednik občinskega odbora Zelenih Slovenije na Ptuju (1989–1994), aktivno je sodeloval v koaliciji DEMOS na Ptuju in bil udeleženec osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Po reorganizaciji lokalne samouprave in nastanku novih občin je vodil odbor Zelenih Slovenije v Vidmu pri Ptuju (1995–2008). Kasneje je vodil občinsko organizacijo stranke Zares (2008–2015) in občinsko organizacijo DeSUS (2015–2022). Od leta 2022 je kot član Gibanja Svoboda aktiven v strankinem lokalnem odboru v Vidmu pri Ptuju.

Izjemno dejaven je v društvenem življenju. Bil je član Čebelarskega društva Markovci (tajnik 1986–1990), je ustanovni član Planinskega društva Haloze (predsednik 1997–2007), Lions kluba Ptuj (sekretar od 2010–), Etnografskega društva Tržec (predsednik 2003–2004), ustanovni član Zavoda za razvoj Haloz (predsednik 2008–2017) in Društva upokojencev Tržec (predsednik 2022–2026). Aktiven je kot krvodajalec in od leta 2024 član komisije za krvodajalstvo pri OZ Rdečega križa Ptuj.

Kot prostovoljec in član društev deluje na področju ekologije, varstva narave in kulturne dediščine. Posebej ga zanimajo naravna dediščina, način življenja in kultura bivanja na jugovzhodnem delu Dravskega polja ter na haloškem robu. Svoje znanje in strokovne izkušnje deli preko tematskih predavanj, kot so drevo in vitalnost dreves, kultura lesa, vzdrževanje vgrajenega lesa, konzervatorski in restavratorski posegi na lesenih fragmentih itd. Na področju nesnovne dediščine je organiziral različne delavnice s prikazom starih obrti in kmečkih opravil. Sodeloval je pri snovanju etnografskega muzeja v Tržcu, ki so ga uredili pod okriljem Etnografskega društva Tržec in prikazuje kulturo bivanja na območju po prvi svetovni vojni. Zasnoval je več projektov o namenski stavbni dediščini, ki se je uporabljala na kmetijah, kot je zeliščni vrt z ograjo, kolarnico s skednjem in suhim straniščem, napravo za sušenje koruze – koruznjak, prostor za postavitev preše, preužitkarsko hišo itd.

V občinskem glasilu Naš glas objavlja aktualne in poučne članke s področja ekologije, varstva naravne in kulturne dediščine, trajnostnega in krožnega gospodarstva, poroča o družabnem in društvenem življenju v društvih ter podaja mnenja o aktualnih družbenih dogodkih. Med letoma 2000 in 2001 je opravljal tudi naloge urednika glasila. Leta 2026 je v samozaložbi izdal knjigo Pokač iz Tržca: mistični geografski lik, v katerem predstavlja izročilo tradicionalnega pustnega lika pokača.