Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan BERGINC

BERGINC Ivan
Foto: avtor neznan. Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica – Zbirka upodobitev znanih Slovencev [izrezek iz fotografije]

Foto galerija

Rojen:
20. april 1867, Trenta
Umrl:
24. maj 1926, Trenta
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Zelo mlad je za ljubljanskega podjetnika sekal les pod Vršičem. Predvsem zaradi potrebe po dodatnem zaslužku ob skromni kmetiji je kasneje postal gorski vodnik; med drugim je vodil tudi Julija Kugyja. Poleg tega, da se je izkazal kot vodnik, se jezapisal tudinjegov prispevek kreševanjuv gorah.

Berginc, po domače Štrukelj, je bil po izpričanih ustnih virih prvi, ki je preplezal severno steno Triglava. Najbrž je podvig brez cepina in brez vrvi izvedel leta 1890. Po Berginčevi smrti je za vzpon leta 1910 izvedel Henrik Tuma in ga ponovil. O prvem vzponu izpred dveh desetletijje pisal po pripovedovanju Jožeta Komaca. Severno triglavsko steno naj bi Berginc preplezal približno v smeri kasnejše slovenske smeri.

Smrt Ivana Berginca nipojasnjena. Njegovo truplo so našli v reki Soči 25. maja 1926 in glede na poškodbe so sklepali, da je bil umorjen. Krivcev niso nikoli obsodili, kljub temu, da je preiskava potekala dolgo časa in se slabo leto po dogodku, ko so aretirali šest oseb, obnovila.

Pred Aljaževim domom v Vratih so 11. avgusta 1990 predstavili panoramsko sliko severne triglavske stene z Berginčevim portretom, sliko trentarskega gorskega vodnika pa so tedaj namenili za kasnejši planinski muzej. Na Berginčevi rojstni hiši na Logu v Trenti so 22. septembra 1990 ob 100-letnici njegovega triglavskega podviga odkrili spominsko ploščo.

Viri in literatura

Vesti z Goriškega, Edinost, št. 128 (30. 5. 1926), str. 4
Smrt v planini, Slovenec, št. 131 (12. 6. 1926), str. 5
Kaj je novega na deželi?, Goriška straža, št. 22 (18. 3. 1927), str. 4
E. Lovšin: Gorski vodniki v Julijskih Alpah, Ljubljana 1961
T. Strojin: Prvi čez steno, Nova Gorica 1986
T. Strojin: Triglav – gora z obrazom, Planinski vestnik, št. 10 (1990), 417-420
Prebujanje doline najslavnejših vodnikov, Planinski vestnik, št. 11 (1990), 465-468
Primorski slovenski biografski leksikon, 18. snopič, Gorica 1992 (geslo BERGINC Ivan (p.d. Štrukelj))

Avtor/-ica gesla: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 8. 5. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tomaž Šavli. Ivan BERGINC. (1867-1926). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-berginc/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 17. 5. 2013

Franc PODGORNIK

6. julij 1846–16. september 1904
Oče Martin, mati Marija Samec. Gimnazijo je končal v Gorici (1869) in s šolanjem nadaljeval na Dunaju, kjer je do leta 1873 študiral klasično in pr...
Datum vnosa: 5. 2. 2021

Marija KESSLER (roj. TRENZ)

Njen dom je bil zbirališče mladih slovenskih umetnikov iz vrst moderne.
Datum vnosa: 11. 1. 2019

Tomaž PRELOKAR

ok. 1430–25. april 1496
Domnevamo, da se je rodil v drugi četrtini 15. stoletja, predvidoma nekaj pred letom 1430. Leta 1446 ga pod zapisom Thomas Prelager de Cilia najdem...