Ivan BAŠA

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Lendavi, gimnazijo pa na Madžarskem, nižjo v Kőszegu, višjo pa v Szombathelyju. Zatem je stopil v tamkajšnje bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1898, nato pa nastavljen za kaplana v kraju Sveti Martin ob Rabi na Gradiščanskem. Med leti 1898 in 1902 je kaplanoval pri Svetem Juriju v Prekmurju, od 1902 do 1905 pa ponovno na Gradiščanskem, v Rohoncu. Leta 1905 je bil imenovan za župnika v Novi Gori, tri leta zatem pa je zaprosil za, tedaj izpraznjeno, mesto župnika v Bogojini. Tam je nato ostal do svoje smrti. Kmalu po prihodu v Bogojino je začel z župljani graditi novo cerkev po načrtu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za kar mu pripisujejo izredne zasluge. Poleg tega je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista in Novin. Marijin list je nekaj časa tudi urejal, vanj pa je prispeval največ člankov. Leta 1928 je bil imenovan še za škofijskega duhovnega svetovalca za svojo cerkev, naslednje leto pa za upravitelja lendavske dekanije. Baši zasluge pripisujejo tako za skrb pri vzgoji duhovniških poklicev in katoliškega izobraženstva kot tudi za učno-vzgojno in narodnostno poslanstvo. Zelo pomembno delo za prekmursko pokrajino je namreč opravil s prevodom oziroma priredbo Katolicsanszkega katekizmusa za solare III. ̶ V. razreda, saj je bila ta knjiga kar nekaj desetletij skoraj edini učbenik v prekmurskih šolah v domačem jeziku.