Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Hinko (Henrik) KLAVORA

KLAVORA Hinko (Henrik)
Foto: avtor neznan. Vir in dovoljenje: revija Zvon, št. 2 (2010)

Foto galerija

Rojen:
27. september 1878, Trst
Umrl:
17. september 1969, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Po osnovni šoli v Beljaku in nižji realni gimnaziji v Gorici je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je leta 1898 maturiral. Kot učitelj je v predvojnem obdobju najprej delal v Kožbani v Goriških Brdih, pri Voglarjih na Trnovski planoti, v Gorenjem Polju pri Anhovem ter v Števerjanu.

Že med šolanjem v Kopru se je srečal z nasiljem na podlagi nacionalnosti, saj so je bil poškodovan med znašanjem italijanskih iredentistov, ki so ga pretepli. V tem času je bil sicer dejavaen pri izdaji političnega lista slovenksih dijakov in humorističnega glasila Osa. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga oblasti zaprle na ljubljanski grad, kjer se je spoznal z Ivanom Cankarjem. Klavora se je tedaj navduševal nad jugoslovansko idejo, vendar v zvezi s tem ni bil obsojen, kot mobiliziranec pa je bil nato v vojski med drugim na bojiščih v Galiciji in Rusiji, kasneje pa kot sel v Lvovu.

Po končani vojni je nadaljeval učiteljsko službo v Železni Kapli na Koroškem, kjer je bil tarča nasilne akcije nemških avstrijskih nacionalistov; med njihovo zasedbo na južnem Koroškem se je umaknil, nato pa v obdobju pred plebiscitom ponovno vrnil v Železno Kaplo ter bil aktiven član Narodnega sveta v Velikovcu. Ko se je po koroškem plebiscitu na novo začrtala državna meja, je odšel na Gorenjsko in nastopil mesto učitelja v Železnikih, do upokojitve tik pred drugo svetovno vojno pa poučeval na osnovni šoli v Šiški v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v Ljubljani poučeval na trirazredni gostinski strokovni šoli. V povojnem obdobju je odšel v Čezsočo, od koder je izvirala njegova mati, ter kot učitelj tam tri leta prostovoljno poučeval. Leta 1949 se je znova preselil v Ljubljano, kjer nekaj časa delal kot honorarni knjižničar na visoki tehniški šoli.

Klavora se je izkazal s prosvetnim in političnim delom. Med drugim je sodeloval pri pevskih zborih in s skladateljem oziroma zborovodjem Srečkom Kumarjem. Jezikoslovcu Karlu Štreklju je pošiljal ljudske pesmi, dejaven pa je bil tudi pri planinskem društvu. Ljubiteljsko se je ukvarjal z mineralogijo ter uredil bogato zbirko rudnin z Bovškega. Njegove zapise med drugim hranita arhiva Slovenskega gledališkega muzeja ter Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin.

Dela

Izbor avtorjevih prispevkov:
Pismo iz Ljubljane; Enakopravnost – Equality, neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (26. 5. 1950), str. 2-3
Cez drn in strn skozi življenje – tipkopis
Neznano besedje s seznama Hinka Klavore; v: B. Ivancic Kutin: Slovar Bovškega govora, Ljubljana 2007

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KLAVORA Hinko)
M. Mercina: Kosmačeva mladostna muza: Ob pisateljevih obletnicah, revija Zvon, št. 2 (2010), str. 30-34

Avtor/-ica gesla: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 22. 4. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tomaž Šavli. Hinko (Henrik) KLAVORA. (1878-1969). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hinko-henrik-klavora/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 10. 2010

Ivo GODNIČ

4. maj 1963
Bil je soustvarjalec Gledališča sester Scipion Nasice, igral je v projektih Krst pod Triglavom in Marija Nablocka D. Živadinova.
Datum vnosa: 2. 3. 2012

Družina WURZBACH

Lastniki nepremičnin v Litiji in okolici: graščini Črni potok, Grič pri Primskovem, stavba stara Pošta.
Datum vnosa: 15. 12. 2011

Franc BENEDIK

8. april 1944–14. junij 2022
Leta 1968 se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju kot kustos za novejšo zgodovino in NOB ter se upokojil leta 2010.