Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Henrik MARCHEL

MARCHEL Henrik
Foto: Arhiv avtorja

Foto galerija

Rojen:
9. november 1929, Otoče, Slovenija
Umrl:
11. julij 2014, Kranj, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Leta 1945 je kot vajenec keramične stroke odšel na Češko. Po vrnitvi je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani in se vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1959 je diplomiral pri prof. Gabrielu Stupici. Že med študijem je bila narava osnova in pobudnik njegovega ustvarjanja. Svojo poklicno pot je pričel kot likovni pedagog na Tekstilni šoli v Kranju (1959 – 1962). Sledili sta dve leti tehničnega urednikovanja pri časopisni hiši Glas. Leta 1964 se je ponovno vrnil med pedagoge in poučeval likovno vzgojo na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju vse do leta 1971, ko je dobil status svobodnega umetnika. V Društvo slovenskih likovnih umetnikov je bil sprejet leta 1965. Od leta 1969 je sodeloval na vseh njihovih razstavah.

Njegovo prepričanje, da mora slika vsebovati nekaj več, da posnetek po naravi ni dovolj, ga uvršča med abstraktne ekspresioniste. Slike izražajo notranje doživljanje in razpoloženje umetnika. So čista likovna forma. Trije temeljni elementi: svetloba, barva in likovni prostor so skupni imenovalec njegovih del. Rad ima belo, rumeno, zeleno, rdečo in vijolično barvo. Zvest vrednotam barve je ostal tudi v svojih grafičnih delih. Posvečal se je še jedkanici, sitotisku in knjižni opremi. Velja za enega najpomembnejših slovenskih koloristov in najzanimivejših predstavnikov visokega modernizma v slovenskem slikarstvu. Njegov bogat opus je med najpomembnejšimi opusi abstraktnega slikarstva pri nas.

Prvo samostojno razstavo je imel leta 1964 v Prešernovi hiši v Kranju. V več kot 50 letih ustvarjalnega dela je pripravil preko 50 samostojnih razstav doma in v tujini (Kranj, Ljubljana, Grožnjan, Innsbruck, Beljak / Villach, Umag, Dubrovnik, Split, Bled, Jesenice, Tržič, Celje, Koper, Radovljica, Škofja Loka, Murska Sobota) in preko 100 skupinskih razstav, prav tako doma in v tujini (Avstrija, Češka, Hrvaška, Nemčija, Španija, Italija, Srbija). O njegovem delu so pisali Andrej Pavlovec, dr. Cene Avguštin, dr. Taras Kermauner, Janez Mesesnel, dr. Ivan Sedej, Maruša Avguštin, Damir Globočnik, idr.

Nagrade

Prejel je Prešernovo nagrado Gorenjske (1964), drugo nagrado Ex tempore, Piran (1971), nagrado na peti razstavi INTART (1972), prvo nagrado Ex tempore, Piran (1975), nagrado na XII. slikarski koloniji Byton, Poljska (1979), Prešernovo nagrado gorenjskih občin (1983), nagrado za gorenjskega avtorja 1. bienalu mesta Kranja (1993), nagrado za gorenjskega avtorja na 4. bienalu mesta Kranja (2000) in Prešernovo nagrado mesta Kranj za kulturne dosežke (2000).

Viri in literatura

Cene Avguštin: spremno besedilo v katalogu razstave, Likovno društvo in Gorenjski muzej v Kranju, 1984
Maruša Avguštin: Henrik Marchel, besedilo v zloženki, Galerija AIR, Aerodrom Ljubljana, 1988
Damir Globočnik: Pesnitev barvne svetlobe, besedilo v katalogu , Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1992
Damir Globočnik: O gorenjskih avtorjih, 1. bienale mesta Kranja, Mala galerija in Galerija v Mestni hiši v Kranju, 1993
Damir Globočnik: O prepletu barvne svetlobe in odsevu narave v slikarstvu Henrika Marchla, Nova Atlantida (Gorenjska revija), 1995/III Henrik Marchel: retrospektivna razstava (dr. Cene Avguštin, Damir Globočnik, Andrej
Pavlovec, Taras Kermavner, Maruša Avguštin), Galerija v Prešernovi hiši & Mestni hiši v Kranju, 2003

Avtor/-ica gesla: Vesna Muravec, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 18. 7. 2014 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Vesna Muravec. Henrik MARCHEL. (1929-2014). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/henrik-marchel/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 25. 9. 2013

Janko BARLE

Duhovnik in glasbenik, reformator cerkvenega petja, kanonik v Zagrebu, raziskovalec cerkvene glasbe in ljudskega izročila ter zgodovinar
Datum vnosa: 20. 2. 2024

Jože HIRNÖK

Prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jožefa - sestra Krizina BOJANC

14. maj 1885–15. december 1941
Ena od tako imenovanih Drinskih mučenk, ki je med drugo dvetovno vojno mučeniške smrti umrla pri reki Drini pri Goraždu v Bosni in Hercegovini.