GROS, Natalija

Prvih sedem let otroštva je preživela v Kranju. Nato se je s straši preselila v Škofjo Lokio. Tam je hodila v osnovno šolo in gimnazijo, kjer je maturirala leta 2003. Jeseni istega leta se je vpisala na Fakulteto za šport pri Univerzi v Ljubljani, kamor se je tudi preselila. Na fakulteti se je specializirala za športno treniranje plesa. V času športne kariere je bila zaposlena v Oddelku vrhunskih športnikov v Policijski akademiji na Generalni policijski upravi na Ministrstvu za notranje zadeve.

Ko je bila stara šest let, se je vpisala v Plezalni klub Škofja Loka in že na svojem prvem tekmovanju leta 1994 je v kategoriji cicibanov osvojila tretje mesto. V otroštvu in mladosti ji je bila velika vzornica Martina Čufar. Po končani osnovni šoli je prestopila v Alpinistični odsek Kranj, kjer je še sedaj.  Pri 18 letih pa se je iz čistega športnega plezanja preusmerila še v balvansko plezanje. Postala je ena najbolj vsestranskih tekmovalk na svetu. Kar 23-krat je stala na stopničkah tekem za svetovni pokal v balvanih in težavnosti ter vpisala dve zmagi v balvanih in eno v težavnosti. Med drugim je bila dvakratna zmagovalka prestižnega mastra v Serre Chavelierju (2004 in 2009). Leta 2007 je bila zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v kombinaciji, bila je evropska podprvakinja v težavnosti. V vsej športni karieri jo je najbolj osrečil dan, ko je 18. oktobra 2008 v Parizu postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju ter kombinaciji.

Na pogled je preplezala več smeri z oceno 8a (npr. Duft der frauen, Goltschaft; Duft der frauen, Goltschaft in Sansibar, Goltschaft), smeri z rdečo piko pa do težavnosti 8c (Histerija, Mišja peč, Osp pri Črnem Kalu (8c+), Strelovod, Mišja peč (8c), Kaj ti je deklica?, Mišja peč (8b+), Chiquita, Mišja peč (8b), Brdavs, Retovje (8a+)). Zadnjič je tekmovala na svetovnem prvenstvu v Arcu julija 2011, kjer je bila enajsta v težavnosti, deseta v balvanih in peta v kombinaciji. Postavila je tudi nov državni rekord v hitrosti, saj je starega, ki je znašal 22,89 sekunde, popravila za več kot sekundo. Na predzadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti novembra 2011 v Kranju je uradno sporočila, da se po 20 letih plezanja končuje njena tekmovalna kariera. Uradno se je poslovila od tekmovalne kariere s poslovilno zabavo na Nebotičniku v Ljubljani, kjer je potekala tudi dražba njenih plezalnih fotografij. Zbrana sredstva je podarila v dobrodelne namene (fundaciji Wings For Life in Zvezi prijateljev mladine Moste -Polje). V bodoče se bo rekreativno predajala le še plezanju v skali, tj. v naravnih stenah. Ukvarjam se tudi s poučevanjem mladih plezalcev. Leta 2009 je režiser Jure Breceljnik najprej o njej posnel 50 minutni dokumentarni film “Chalk & Chocolate” (Magnezija in čokolada), v Argentini pa še 25 minutni “New dimension” (Nova dimenzija), dokumentarni film o urbanem plezanju.

Če se ne bi v otroštvu znašla v športnem plezanju, bi se posvetila učenju in izvajanju latinsko ameriških in standardnih plesov. Sedaj, po koncu tekmovalne kariere, ima namen končati še 4. letnik in diplomirati na Fakulteti za šport (diplomirala je leta 2016). Želi si potovati po svetu, popotniško z nahrbtnikom in fotoaparatom v roki. Rada bi tudi nekaj časa živela v tujini, kamorkoli jo bo zanesla priložnost.

Poročena je bila s fotografom in režiserjem Juretom Breceljnikom, umrl je leta 2015 za možgansko kapjo. Skupaj imata hčerko Elo (2015). Po njegovi smrti je dokončala tri njegove nedokončane dokumentarne filme. Terra Magica in Prečkanje Islandije sta bila že skoraj dokončana in sta premiere doživela po njegovi smrti. Skupaj s produkcijsko ekipo so dokončali snemanje Juretovega zadnjega filma Zadnji ledeni lovci, premiero je doživel 14. februarja 2018.

Leta 2018 je zmagala v plesnem tekmovanju Zvezde plešejo.