Foto galerija
Njegova družina je bila lastnica posestev v županiji Zala, v Železni županiji, v Szécsiszigetu in v okolici Murske Sobote. Svojo kariero je pričel kot vojak. Pri 19 letih je bil povišan v čin poročnika; odlikovali so ga po zavzetju Budima. Ob koncu madžarske revolucije leta 1849 je bil ujet v Aradu, od koder je po osvoboditvi odšel v Pariz. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da se je tam zadrževal njegov očim Kazimir Batthyány. Med leti 1861 in 1867 je bil poslanec madžarskega parlamenta, nato guverner Železne županije (1867–1872) in guverner prostocarinske cone, takratne madžarsko-hrvaške obmorske regije na Reki (1873–1878). Njegov portret, delo slikarja M. Barabása iz leta 1872, je na ogled v županijskem muzeju v Zalaegerszegu.
Fujs, M. Szapáry. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, zv. 12, 1998, str. 415.
Štefanec, F. Grofico Marijo, vdovo Géze Szapáryja, imeli mnogi za mater : umrl soboški angel dobrote. Pén: Vestnikov mesečnik, 2001 (31. maj), št. 74, str. 8.
Donadello, C. A. Les comtes Szapáry barons de Muraszombath seigneurs de Széchysziget et Szapár: Historie, généalogia, état en l’an 2003. Montluçon, 2003.
Hozjan, A. Plemiške rodbine v Murski Soboti 18. stoletja. Drevesa, 2004, let. 11, št. 2/4 (dec. 2004), str. 13-22.
Donadello, C. A. A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története. Debrecen, 2007..
Osterc, Š. Cesarici in grofici vdana Sobota. Slovenske novice, 2008 (28. junij), let. 18, št. 148, str. 19.
Rituper Rodež, N. Zgodbe iz življenja znameniti soboških grofov. Vestnik, 2019 (22. avgust), let. 71, št. 34, str. 12.