Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

Vnesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

Bernarda Gašperčič
Foto: Arhiv Bernarde Gašperčič

Foto galerija

Rojena:
9. oktobra 1959, Jesenice
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Igralka Bernarda Gašperčič se je rodila na Jesenicah staršema Ivanu in Mariji Magdaleni. Štiričlanska družina je živela skromno, saj je bil zaposlen le oče. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Jesenicah. Že zelo zgodaj je začela nastopati na šolskih proslavah OŠ Toneta Čufarja, kasneje, v Gimnaziji Jesenice, pa je našla pot v Gledališče Toneta Čufarja. Od prve predstave Sodnik Zalamejski v sezoni 1976/1977 je v tem gledališču igrala, kasneje tudi režirala, predvsem mladinske predstave. Sodelovala je z mnogimi velikani slovenskega gledališča (Bojan Štih, Vesna Arhar, Taras Kermauner, Andres Valdes, Andrej Hieng itd.). Kmalu jo je pot zanesla tudi v televizijske in filmske vode. Prva filmska vloga je bila v filmski in televizijski seriji Strici so mi povedali Franceta Štiglica. Zatem je sledilo nekaj vidnih filmskih in televizijskih vlog v Sloveniji ter tudi v tujini. Televizijske serije in drame, v katerih je igrala: Strici so mi povedali, Internat, Supervitalin. Filmi v katerih je igrala: Ljubezen, Doktor, Kormoran, Čas brez pravljic, Živela svoboda. Televizijske serije, v katerih je igrala v tujini: Eine unmögliche Person.

Po rojstvu sina se je na pobudo Matija Milčinskega začela ukvarjati z nastopi v predstavah za otroke. Tako je leta 1995 s prijateljico Metko Frelih ustanovila gledališče Teater za vse, ki še vedno uspešno deluje. Napisala je preko dvajset besedil za gledališke in lutkovne predstave. Z možem, Jaroslavom Cefero, akademskim glasbenikom, je ustvarila več glasbeno gledaliških predstav, s katerimi še vedno nastopa v šolah in vrtcih. V različnih predstavah je nastopila preko osem tisoč krat. Od leta 1996 dalje dela tudi z zamejskimi Slovenci v Avstriji. Tudi zanje je napisala več gledaliških besedil. Potem, ko se je leta 2004 z družino preselila iz Jesenic na Bohinjsko Belo, je začela sodelovati tudi z Belanskim gledališčem, kjer je režirala tako predstave za otroke, kot za odrasle. Z veseljem je priskočila na pomoč tudi nekaterim drugim društvom iz drugih krajev Slovenije. Tudi zdaj, ko je upokojena, še vedno ustvarja, piše besedila, režira in igra.

 

Nagrade

Linhartovo priznanje za najboljšo žensko vlogo v predstavi Kraljična Haris (1983)
Linhartovo priznanje za najboljšo žensko vlogo v predstavi Pygmalion (1990)
Čufarjeva plaketa za umetniške kreacije v obdobju 1977-1994 (1994)
Čufarjeva plaketa za najboljšo žensko vlogo v predstavi Komedija ljubezni (2005)
nagrada za najboljšo režijo za predstavo Govorice na Festivalu komedije Pekre (2021)

Viri in literatura

Mencinger, L. Svet odrskih desk: Bernarda Gašperčič, igralka. Gorenjski glas, 1994, št. 93, str. 8.

Avtor/-ica gesla: Bernarda Gašperčič, Vnesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 14. 12. 2022 | Zadnja sprememba: 14. 12. 2022
Bernarda Gašperčič. GAŠPERČIČ, Bernarda. (1959-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gaspercic-bernarda/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 12. 2011

ČOP, Franci

17. novembra 1914–6. novembra 2003
Bil je smučar nato zvezni (jugoslovanski) trener za alpske discipline. Bil je eden izmed pobudnikov za postavitev pohorskega turističnega središča.
Datum vnosa: 4. 11. 2011

PINTAR PUSTOVRH, Mateja

Mladost je preživela v vasi Praprotno v Selški dolini. Rodila se je kot prvi otrok očetu Milanu in materi Ireni. Njen oče, rekreativni maratonec in...
Datum vnosa: 18. 4. 2014

JURCA, Leopold

4. aprila 1905–22. februarja 1989
Rodil se je očetu Karlu in mami Mariji (roj. Karer). Oče je bil kmetijski strokovnjak, vrtnar in absolvent Slovenskega oddelka deželne kmetijske šo...