Še l. 1547 je bil vikar stolne cerkve v Ljubljani. V neki pridigi je sramotil Mater Božjo. Bil je obtožen krivoverstva (zametovanja Marijinega čaščenja, maše, posta, litanij, spovedi, obhajanja pod obema podobama, branja luteranskih knjig). Leta 1548 bi moral biti zaprt, a je zbežal. Leta 1549 je postal predikant v Kranju. Takrat je bil v Kranju vikar Konrad Glušič. Leta 1554 bi moral Rokavec oditi v Videm (Udine), kjer naj bi mu sodili zaradi krivoverstva, a se je temu spretno izmaknil. Patriarhov vikar, škof Luka Bizancij, ga je oprostil krivoverstva. Leta 1560 so deželni stanovi Rokavca imenovali za enega izmed pregledovalcev Trubarjevega prevoda sv. pisma. Leta 1562 je na Kranjsko prispel cesarjev ukaz, da je potrebno Trubarja in Rokavca zapreti. Za leta 1563 izdano zbirko slovenskih cerkvenih pesmi v Urachu, v Juričičevi redakciji (Ene duhovne pejsni), ki so sicer izšle pod Trubarjevim imenom, je Rokavec v drugem delu prispeval nekaj svojih. Leta 1564 je v Kranju razsajala kuga. Kranjski vikar je bil ta čas odsoten. To je izkoristil Rokavec, ki si je dovolil pridigati na vikarjevem mestu.
A. Koblar: Izobraževalna knjižnica, 1. zvezek, Kranj 1914
J. Pogačnik: Pomen reformacije v kulturnozgodovinski podobi Kranja, Kranjski zbornik 1980, str. 125