France ŽVAN

Nadarjenost za kiparstvo je podedoval po očetu, sicer tovarniškem delavcu, ki se je v prostem času ukvarjal z rezbarstvom. Očetova zgodnja smrt in revščina pa sta mu preprečili, da bi uresničil svojo željo postati kipar. Tako se je izučil rezbarjenja v delavnici Karola Horvata v Domžalah. Za mojstrski izpit je izdelal Kristusa na križu, ki se je ohranil kot edino njegovo zgodnje delo, hkrati pa dokazuje zgledno obvadovanje človekove anatomije.
Kot pomočnik je najprej delal v mojstrovi delavnici, nato pa se je preživljal z rezbarstvom in občasnim delom v železarni na Jesenicah. Njegovo rezbarstvo je občasno preraslo v kiparstvo, kar kaže plastika Brezmadežne iz leta 1924. Kiparil je v mavcu in rezljal v lesu. Po stiku z Višnarjevo umetnoobrtno delavnico na Jesenicah je pretežno figuralnemu oblikovanju dodal še dekorativni element.
Leta 1937 se je z družino preselil v Šenčur. Tu se je uspešno vživel v vlogo vaškega podobarja, saj je ustregel raznovrstnim željam vaščanov. Tako je imel le malo časa za to, kar je najraje počel, tj. za kiparjenje in božične jaslice. Izdelal je npr. kip talca kar iz cementa, pa kipec gole nimfe, ležeče na skali sredi razburkanega morja.