France PLANTEU

Rodil se je v Mariboru, odraščal pa na Koroškem pri Slovenj Gradcu in v Trničah na Dravskem polju. Leta 1948 se je vpisal v prvi razred Klasične gimnazije v Mariboru. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral in tako postal profesor slovenskega in ruskega jezika.

Najprej je poučeval na osnovnih šolah v Podvelki in v Mariboru, kasneje na srednjih šolah. Leta 1971 se je zaposlil v Mariborski knjižnici, kjer je sedemnajst let kot bibliotekar vodil matično službo knjižnice, ob strokovnem delu je opravil bibliotekarski izpit in bil nekaj časa tudi namestnik ravnatelja. Zatem je bil pet let ravnatelj Škofijske teološke knjižnice v Mariboru.
Leta 1992 se je znova zaposlil v šolstvu kot knjižničar in profesor slovenskega jezika, in sicer na Osnovni šoli Videm pri Ptuju, kjer je služboval vse do upokojitve leta 2001.

Pisati je začel že kot gimnazijec, med študijem pa je sodeloval v literarnem društvu Mlada Ljubljana. Svoje literarne prispevke je takrat objavljal v reviji Mlada pota, kasneje pa so bila nekatera besedila objavljena tudi v Dialogih in reviji Oznanjenje, pri kateri je z Jožetom Topolovcem sodeloval vse od začetka. Leta 1994 je objavil Bibliografsko kazalo revije Voditelj v bogoslovnih vedah za obdobje 1898–1916. V letih 2000–2003 je v reviji Oznanjenje v nadaljevanjih objavil mladinsko povest Katedrala na Orehovi gori. Napisal je tudi romane Obsojeni na preteklost (2006), Kukavice (2015) in Križanke (2019).