Franc VAJDA

Franc Vajda se je rodil v Stojncih. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Marku niže Ptuja. Tri razrede gimnazije je opravil na Ptuju, ostalih pet pa v Mariboru. Po maturi je najprej odslužil vojaško leto, nato pa se vpisal na študij matematike in fizike v Gradec ter diplomiral leta 1905 na Dunaju. Najprej je privatno poučeval pri plemiški rodbini grofa Paar na Češkem, leta 1905 je prišel na realko v Ljubljano ter nato na I. državno gimnazijo. Od tod je bil poklican kot priznan strokovnjak na pomorsko akademijo v Reko. Ob prevratu ga je Narodna vlada v Ljubljani pozvala na Ptuj z namenom, da prevzame in posloveni ptujsko gimnazijo.

Kot realčni profesor v Ljubljani je bil med soustanovitelji Društva slovenskih profesorjev. Decembra leta 1918 je zamenjal nemškega gimnazijskega ravnatelja dr. Schöbingerja in postal prvi slovenski ravnatelj gimnazije na Ptuju. Med drugim je dosegel, da se je v začetku šolskega leta 1919/20 odprlo vseh osem razredov. V boju za slovensko gimnazijo so ga podpirali vsi ptujski javni funkcionarji. Kot član gerentskega sveta za mesto Ptuj je imel nalogo organizirati in urediti šolstvo vseh vrst na Ptuju, kar je tudi uspešno izvršil.

Muzejsko društvo na Ptuju ga je leta 1919 izvolilo za svojega predsednika, kjer je v polni meri opravljal težko nalogo in v največje zadovoljstvo predsedoval društvu do svojega odhoda s Ptuja leta 1922. Med svoje soustanovitelje ga prišteva tudi Glasbena matica. Bil je prosvetar pri Sokolu in se udejstvoval tudi politično s peresom in besedo. Napisal je več člankov o šolskih ali stanovsko organizacijskih zadevah za Ptujski list, Vestnik, Jutro in Naš glas. Leta 1922 je odšel za leto dni kot inšpektor v ministrstvo prosvete v Beograd, nato pa znova kot profesor na pomorsko akademijo, tokrat na jugoslovansko v Dubrovnik.