Rodil se je v Turnišču očetu Francu Šbülu in materi Magdaleni, roj. Barbarič. V Turnišču je končal osnovno šolo. Gimnazijo je začel obiskovati v Kőszegu, zadnja dva razreda pa je končal v Szombathelyju. Po končanem šolanju je študiral na teološkem seminarju Pazmaneum na Dunaju, ki ga je ustanovil madžarski kardinal Péter Pázmány v 17. stoletju. Leta 1848 se je kot tajnik literarnega društva bogoslovcev zavzemal za pravice Slovanov. Zavedal se je, da se njegovi rojaki morajo oprijeti slovenskega knjižnega jezika. 6. decembra 1848 je bil v Murski Soboti posvečen v duhovnika. Deset let je bil kaplan pri Svetem Juriju na Goričkem (1848-1858). Ko je bil star 33 let so ga premestili v Velike Dolence, kjer je služboval do smrti leta 1864.
Pisal je religiozne članke za madžarski časopis Religio. Anton Trstenjak v svoji študiji navaja, da je pisal tudi priložnostne pesmi, ki pa niso ohranjene. V virih je uporabljal več variant svojega imena. Od leta 1858 dalje si je dopisoval z Božidarjem Raičem (1827-1886), in sicer v gajici. Obvladal je več jezikov, ukvarjal se je z grško, latinsko, francosko in nemško književnostjo. Pesmi je pisal tudi v prekmurščini. Zaradi hude bolezni pa ni uspel dokončati katekizma. Zato ga je po njegovi smrti dokončal in izdal duhovnik Jožef Borovnjak.
Kokolj, M. in Horvat, B. Prekmursko šolstvo: od začetka reformacija do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977, str. 204 in 508.
Trstenjak, A. Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006, str. 175-177 in 185-186.