Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franc p. Ferdinand ZAJEC

ZAJEC, Franc p. Ferdinand
Kronika slovenskih mest I 1934, str. 76.

Foto galerija

Rojen:
30. maj 1878
Umrl:
9. avgust 1949
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

R. 30. maja 1878 v Novem mestu, u. 9. avg. 1949 v Sodražici v prometni nesreči. L. 1892 je stopil v frančiškanski red, opravil noviciat na Trsatu in študiral bogoslovje v Gorici, Kamniku in Ljubljani ter bil l. 1898 ordiniran. V srednji šoli se je ukvarjal z risanjem, se učil v bogoslovju igranja na klavir in orgle ter kompozicije. Po končanem bogoslovju je 4 leta učil na novomeški osnovni šoli poleg ostalih predmetov tudi glasbo, nato pa so ga poslali na Dunaj študirat slikarstvo. V redu je preživel 56 let, služboval v številnih krajih (v Pazinu, Gorici, Kamniku, Ljubljani, Novi Štifti, Brežicah ter v Aleksandriji). Deloval je kot duhovnik, organist in slikar. Njegove slike so v Novem mestu, Adlešičih, Kamniku.

Viri in literatura
  • Cerkveni glasbenik 1944 št. 6/8, str. 48.
  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 76 – slika.
  • Letopis slovenske frančiškanske province sv. Križa, 1939 in 1952.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Franc p. Ferdinand ZAJEC. (1878-1949). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-p-ferdinand-zajec/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 6. 2014

Davorin SAVNIK

7. september 1929–14. april 2014
Oblikoval je avdiovizualne in telekomunikacijske naprave, telefonske aparate, najbolj znan je ETA 80 iz leta 1979.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

August SCHAUER

17. januar 1872–1. julij 1941
Kot duhovnik je deloval med Kočevarji, nekdanjo nemško govorečo skupnostjo, ki je živela na Kočevskem.
Datum vnosa: 7. 7. 2011

Stane RAPE

29. december 1898–13. avgust 1969
Leta 1918 je bil med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote, tj. ljubljanske vojaške stotnije.