Franc Anton BRECKERFELD

Izhajal je iz rodbine Breckerfeld, ki je imela v lasti Stari grad pri Otočcu, kjer je bil rojen. Odraščal je v kulturnem ozračju domače knjižnice, ki je hranila večjo zbirko naravoslovnih, medicinskih, gospodarskih, pravnih, leposlovnih in drugih del. Na njegovo izobrazbo in oblikovanje pogledov sta vplivala oče Janez Žiga Breckerfeld in kasneje brat Janez Nepomuk Breckerfeld, menih stiške opatije, ki je po razpustu samostana nekaj časa živel na Starem gradu. Po očetovi smrti je star dvajset let prevzel skrb za Stari grad in h gradu pripadajoča posestva.

Pod tem vplivom se je ostrilo njegovo razumevanje za vsakdanje potrebe domačega gospodarstva in njegovo izboljšanje ter poglabljalo zanimanje za preteklost domačih krajev, kar ga je približalo preprostemu ljudstvu. Začel je zapisovati slovenske pregovore in izraze za kmečko orodje in dela, slovenske botanične in zoološke izraze, pregovore in napise na epitafih. Zapisoval je tudi slovenska krajevna in ledinska imena ter popisal običaje v dolenjskih krajih. Zbrano gradivo je pošiljal slovenskim znanstvenikom in z njim dopolnjeval dela drugih avtorjev. Med drugim je razširil in poglobil Valvasorjeve zgodovinsko-topografske zapise o dolenjskih krajih in gradovih. Napisal je topografijo Novega mesta, opisal župnijski vikariat sv. Petra na Otočcu, napisal poročilo o Šmarjeških Toplicah, pisal o Metliki ipd.

Kot praktičen gospodarstvenik in član Kranjske kmetijske družbe je napisal pripombe k vinogradniškemu zakonu in spomenico, kako izboljšati trtne in vinske sorte, kjer je uporabil tudi slovensko nomenklaturo. Zbiral je gradivo za biografije in genealogije kranjskih plemiških družin in pomembnih Kranjcev, gradivo za topografijo dežele Kranjske.

Leta 1803 je bil imenovan za polnomočnega komisarja za davčno regulacijo v pazinski grofiji. Ob tem je v več spisih opisal razmere v Istri. Njegova rokopisna zapuščina je prišla pozneje v ljubljanski deželni arhiv. Lastništvo Starega gradu je po njegovi smrti prešlo na njegovega sina Adolfa pl. Breckerfelda, zadnjega moškega potomca rodbine, in hčerko Izabelo, poročeno s Francem Ksaverjem Langerjem pl. Podgoro, lastnikom graščine Poganci pri Novem mestu.