1897 je prevzel družinsko podjetje, kosarnico Kajetan Ahačič, nekdanje fužine “Na njivi”. Od nekdanjih številnih kovaških fužin v Tržiču je bilo eno od dveh, ki se jima je uspelo obdržati na prehodu 19/20 stol. Podjetje je moderniziral in uvedel nove tehnične naprave. Na ta način je konkuriralo tujim izdelkom ter vihravemu obdobju do leta 1928, ko ga preda sinu Kozmi (1895 – 1979). Podjetje je dočakalo nacionalizacijo leta 1947.
Bil je med ustanovnimi člani slovenskega izobraževalnega društva sv. Jožef (1897). 1908 kot deželni delegat vstopi kot šolski odbornik v tržiško obrtno nadaljevalno šolo. 1901 je bil med soustanovitelji in hkrati porok novo ustanovljeni Hranilnici in posojilnici. 1912 je nastopil funkcijo župana. V dokaj nemško usmerjenem Tržiču je kot prvi zahteval in dosegel uradovanje v slovenskem jeziku.
Kragl, V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Reprint, Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1936. str. 291-298
Mohorič, I. Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, 1. knjiga, Ljubljana: Državna založba, 1957. str. 149 – 202
Stariha, G. Tržič v arhivskem gradivu fonda Občine Tržič (1860-1920), Tržiške storije in historije, Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2015. str. 13
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 6