Fran ŠIJANEC

Rojen je bil v Poljčanah pri Mariboru, osnovno šolo in klasično gimnazijo je zaključil v Mariboru (1921), študiral umetnostno zgodovino na Dunaju (1921/22) in v Ljubljani (1923–1927). Specializacijo za umetnost novega veka je opravljal v letih 1928/29 na pariški Sorboni.

V letih 1931/32 je bil kustos v Narodnem muzeju v Ljubljani, od leta 1933 do 1941 profesor na celjski gimnaziji, med vojno interniran v Ćuprijo, se vrnil leta 1942 in do konca vojne delal kot kustos v Narodni galeriji v Ljubljani. Po vojni je opravljal še vrsto zaposlitev, najdalj pa je delal kot direktor Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru – od leta 1959 do smrti v letu 1964.

V času bivanja v Celju je bil zelo aktivno vključen v likovno in nasploh kulturno dogajanje v mestu. Bil je ne le pobudnik in organizator, s svojim bogatim znanjem je bil tudi pomemben strokovni spremljevalec in kritik likovnih del celjskih umetnikov.

Proučeval je tudi štajersko baročno slikarstvo (opus slikarjev Straussov in dela t. i. Attemsovih freskantov). Poleg starejše ga je zanimala tudi takratna moderna umetnost; med drugim je pripravil razstavo M. Jame ter objavil monografiji o I. Zajcu in Albertu Sirku ter prispeval vrsto strokovnih člankov v takratne strokovne publikacije, ki so se ukvarjale z likovno umetnostjo. Osvetljeval je razvoj in pomen umetniškega življenja v tridesetih letih 20. stoletja, ter dogajanje postavljal v širši evropski kontekst. Skupaj s povojnim obdobjem ga je obdelal v pregledni publikaciji Sodobna slovenska likovna umetnost (1961).