Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Fran ŠEŠEK

Portret - Fran ŠEŠEK
Franc Šešek - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
30. september 1880, Senožeče
Umrl:
6. avgust 1903, Kandija (Novo mesto)
Variante imen:
Franc
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njegov oče je bil Franc Šešek, po poklicu davčni uradnik, doma iz Ljubljane, mati pa Ana, rojena Engelsberger, hči kovaškega mojstra iz Krškega. Imel je starejšega brata Aleksandra, rojenega v Ilirski Bistrici, ki je maturiral na gimnaziji v Novem mestu leta 1892, kasneje pa je kot sodnik deloval v Bosni.

Zaradi očetove službe se je družina veliko selila, kmalu po njegovem rojstvu iz Senožeč v Krško, kjer je začel obiskovati šolo. Leta 1889 so se preselili v Novo mesto, kjer je od leta 1891 obiskoval gimnazijo in jo zaključil z maturo leta 1899. Istega leta se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Bil je Knafljev štipendist in vseskozi marljiv študent. Opravil je prvi državni izpit, odslužil enoletni vojaški rok, aprila 1903 pa kot rezervni poročnik odšel na orožne vaje v Miškolc na Ogrskem, kjer se je prehladil, dobil pljučnico in čez nekaj mesecev doma v Novem mestu umrl za posledicami jetike.

V slovensko literarno zgodovino se je Franc Šešek zapisal zaradi literarne dejavnosti na novomeški gimnaziji in tesnega prijateljstva s pesnikom Dragotinom Kettejem. V petem razredu gimnazije je sodeloval s sošolcem Erazmom Grudnom v dijaškem društvu Ilirija. Leta 1896 je uredil rokopisni list z istim imenom, v njem objavil več pesmi, dramo v petih dejanjih z naslovom O polnoči in potopis Iz Novega mesta v Trst. V Šeškovi zapuščini sta še dve veseloigri, enodejanka Mutec in igra v petih dejanjih Zaklad, ter novela Upaj!, ki jih je napisal še pred tem obdobjem. Igra Mutec je bila v začetku leta 1896 uprizorjena v nekdanji kasarni, današnji stavbi sodišča v Novem mestu.

Jeseni 1896 so prišli na novomeško gimnazijo kar štirje nekdanji člani ljubljanske Zadruge, Josip Žorž, Bojan Drenik, Julijan Železnikar in Dragotin Kette, s katerimi se je Šešek hitro spoprijateljil. Po ljubljanskem vzoru so tudi v Novem mestu novembra 1869 ustanovili literarno Zadrugo in Šešek je kmalu postal njen tajnik. Vestno je vodil tajniško knjigo do razpada Zadruge julija 1897. Društvo je bilo tajno in narodno, kjer so člani nemoteno izražali svoje mnenje. V tem času je Šešek v Zadrugi nastopil s tremi pripovednimi spisi, Kmetska smrt, Ljubeča srca in Samostanka.

Šešek je bil najboljši prijatelj pesnika Ketteja v Novem mestu. Maturiral je eno leto za njim. Po Kettejevi smrti je prepisal ostanke njegove zapuščine in prispeval gradivo za njegov življenjepis. Kettejeva pisma je pred smrtjo uničil, pred tem je posamezne odlomke iz njih navajal v pismu Niku Županiču, le-ti pa so kasneje izšli v Županičevih spominih z naslovom Dragotin Kette.

Viri in literatura

Kette, D. Zbrano delo: Knj. II. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949, str. 310–311.
Mole, R. Fran Sešek – tajnik novomeškega dijaškega društva Zadruga. Dolenjska prosveta, 1955, let. 2, št. 1, str. 17–25.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Fran ŠEŠEK. (1880-1903). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fran-sesek/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože JAZBEC

27. december 1942–30. marec 2020
Dolgoletni ravnatelj, predan kulturni delavec in aktiven upokojenec
Datum vnosa: 13. 1. 2020

Barbara SIMONITI

Prevedla je prek 30 knjig s področja družboslovja, mednarodnih odnosov in zgodovine, umetnostne zgodovine, kulturne dediščine in konservatorstva.
Datum vnosa: 22. 3. 2016

Borut GOLOB

19. april 1973
Je ljubitelj branja, glasbe in kuhanja. Literaturo vidi kot delo, garanje. V romanih je sarkastičen, humoren in neprizanesljiv do vsega okrog nas.