Filipina LEŽAJA

Filipina Fina Ležaja, rojena Končina, živi v Bistrici pri Tržiču. Oče Edi je bil znan tržiški krojač in igralec, mati Rezka pa pletilja, ki je pisala pesmi. Tako je po očetovi strani povzela smisel in veselje do igre na odru, po mamini pa do poezije.
Zaposlena je bila v tovarni Peko, kjer je mešala barve, ki so bile potrebne za popravilo čevljev, za področje celotne tedanje Jugoslavije. V tržiškem gledališču je nase opozorila z manjšo vlogo v igri Dežurna služba, kasneje pa se je izkazala z vlogo Ane v predstavi Dnevnik Ane Frank. Pritegnile so jo resne, tragične vloge, ustrezne njenemu lirskemu značaju, ki se kaže tudi v Fininih pesmih, v katerih izpoveduje ljubezen do narave in željo po lepšem svetu.
Poznamo jo po njenih recitacijah; na komemoracijah ob dnevu mrtvih na tržiškem pokopališču, na srečanjih borcev za vrednote NOB na Bistriški planini, na raznih kulturnih prireditvah, zadnja leta še posebej v Domu Petra Uzarja, kjer ne le recitira, ampak tudi poje v zboru tržiških upokojencev. Vrsto let skrbi tudi za spomenik žrtvam 1. svetovne vojne na tržiškem pokopališču.

Umetniško žilico izpopolnjuje tudi s slikanjem. Začela je v slikarskih tečajih znanega tržiškega slikarja Vinka Hlebša na Ljudski univerzi Tržič. Pod njegovim mentorstvom je sodelovala na več razstavah. Kasneje je slikala tudi v skupini likovnikov pod vodstvom tržiškega slikarja Davida Premrla. Bila je tudi članica Strelskega društva Tržič, kjer se je ukvarjala s športnim strelstvom z zračno puško.
V Domu Petra Uzarja je dolga leta delovala kot prostovoljka, kjer je deset let vodila pogovorno skupino starejših.

Sabina Šolar