Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ferdo KRAVANJA

Portret - Ferdo KRAVANJA
Rojen:
10. avgust 1912, Čezsoča
Umrl:
10. oktober 1944, Paljevo pri Desklah (pokopan v Čezsoči)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po smrti očeta je Ferdo Kravanja že kot otrok prevzel delno skrb za domačo kmetijo (po domače pri Skalarju), po osnovni šoli pa se je, tako kot njegovi trije bratje in tri sestre, priložnostno zaposloval na širšem Bovškem. Ferdo Kravanja je z odraščanjem postajal vse bolj odločen protifašist, postal je aktiven član organizacije Tigr (sodeloval pri produciranju antifašističnega tiska, se uril v streljanju ipd.). Na služenju vojaškega roka v Rimu v letih 1933-34 se je izučil za radiotelegrafista. Sodeloval je pri nastajanju organizacije Rdeča pomoč. Da bi se izognil ponovnemu služenju vojaščine leta 1935, je emigriral v takratno Jugoslavijo, na Jesenice, kjer se je zaposlil pri Slogradu. S sodelavci v organizaciji Tigr je organiziral atentat na B. Mussolinija, ki pa ni bil izvršen. V intervenciji nemške in italijanske vlade je bil Ferdo aretiran; zaporno kazen je prestajal v Nišu, od koder je pobegnil v Slovenijo leta 1941. Najprej se je skupaj s sobežniki skrival v bunkerju na Ribniškem, kasneje pa na Mali gori, kjer so jih 13. maja 1941 napadli italijanski vojaki. Ferdo je bil obstreljen in ujet, vendar se je izdajal za Srba, zato je bil iz kočevske bolnišnice premeščen v ljubljansko, od koder so ga rešili pristaši OF-ja. Do maja 1942 se je skrival v Ljubljani, nato pa se pridružil partizanom; dobil je partizanski naziv Peter Skalar. Do spomladi naslednjega leta je bil skupaj s Francem Šavlijem vodilni agitator in aktivist OF Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Nad planino Golobar nad Bovcem je Ferdo Kravanja namestil prvo ciklostilno tehniko, ki je pomenila začetek tehnike Krn. Postal je skretar za OK KPS za zahodno Primorsko. Med potovanjem iz Benečije na Lokve je bil ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.
Ferdu Kravanju je bilo odkritih več spominskih plošč (v Paljevem, na Jesenicah, v Čezsoči), Po Petru Skalarju pa se imenuje planinski dom na Kaninu ter ulici v Desklah in Tolminu.

Viri in literatura

A. Rutar (za objavo priredil J. Dolenc): Spomini Skalarjevega kurirja, Tolminski zbornik (1975), str. 41-46
B. Rutar: Mala gora: Tigrovci v prvem spopadu z okupatorjem 13. maja 1941, Koper 2008
B. Rutar: Tigr proti duhovnemu genocidu fašizma nad Primorci, Ljubljana 1996
C. Zupanc: Ferdo Kravanja – Peter Skalar, Tolminski zbornik (1975), str. 33-39
F. Kravanja: Moj brat Ferdo, Tolminski zbornik (1975), str. 47-49
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 8, Gorica 1982, str. 190-191
V. Vremec: Junaški boj treh tigrovcev v maju 1941, Jadranski koledar (1973), str. 172-176

Avtor/-ica gesla: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 23. 4. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Renata Lapanja. Ferdo KRAVANJA. (1912-1944). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ferdo-kravanja/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 23. 12. 2021

Srečko KOPORC

Bil je med najbolj razgledanimi glasbenimi teoretiki svojega časa. Njegov umetniški opus je veljal za izredno avantgardnega.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Justina ZUPANČIČ roj. ROZMAN

17. november 1908–januar 2004
V partizanih je bila od leta 1941, leta 1943 je bila delegatka na 1. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču.
Datum vnosa: 4. 5. 2012

Franc MIKLAVIČ

3. januar 1865–15. maj 1941
Kljub temu, da ni imel posebnih šol, se je Franc Miklavič uveljavil kot dober gospodar in delaven človek. Deloval je v kobariški hranilnici ter bil...