Napredno iskanje
sl
en hu it sl

FAJDIGA, Gvidon

Portret - Gvidon FAJDIGA
Rojen:
28. marec 1911, Sodražica
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

R. 28. mar. 1911 v Sodražici. V l. 1923-1930 je obiskoval redno gimnazijo v Ljubljani. L 1935 je diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zemunu, l. 1974 pa doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Od l. 1936 je bil zaposlen na različnih delovnih mestih. Ukvarjal se je predvsem s tehnologijo pridelovanja krme na travnikih. Njegovo raziskovalno delo je bilo usmerjeno v proučevanje proizvodne zmogljivosti ter gospodarske koristi ruše travnatega sveta v Sloveniji. Zasnoval je tehnologijo intenzivnega pašno-košnega izkoriščanja travnikov ter ureditev sodobnih čredinskih pašnikov. L. 1960 je postal predavatelj in bil l. 1975 izvoljen za rednega profesorja na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Objavil je več knjig, npr. Kako bom gospodaril na travnatem svetu, in nad 50 strokovnih in raziskovalnih del.

Nagrade

Kidričeva nagrada, 1958

Viri in literatura
  • ES 3, str. 75.
  • SodK XXIV/1991 št. 5, str. 239 – s sliko.
  • Univerza II, str. 602.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 20. 4. 2020
Karel Bačer. FAJDIGA, Gvidon. (1911-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fajdiga-gvidon/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

MARISCHLER, Adolf

neznano–neznano
V letih 1877 -1908 je bil direktor Thurnove jeklarne, posvetil se je izdelovanju plemenitih jekel in modernizaciji tovarne.
Datum vnosa: 5. 12. 2017

KNEZ, Rihard

14. november 1929–december 2023
Rihard, za prijatelje Rikardo, se je rodil leta 1929 v Strunjanu. Najmlajši od štirih sinov se je želel izšolati za krojača, a je na željo svojega ...
Datum vnosa: 23. 9. 2009

BERAVS, Božo

24. december 1948
V Ljubljani je igral za HK Olimpija, s katero je bil nekajkrat državni prvak Jugoslavije.