Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

EMERŠIČ, Jakob

EMERŠIČ Jakob
Foto: Stojan Kerbler

Foto galerija

Rojen:
30. junij 1940, Gradišče
Umrl:
5. januar 2012, Ptuj
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otroštvo so zaznamovali prezgodnja materina smrt in številne selitve. Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu je že kot otrok prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je prebiral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak ptujske gimnazije pa je postal redni obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.
Kot diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije se je leta 1967 zaposlil v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj (od leta 1993 Knjižnici Ivana Potrča), kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot bibliograf; njegovo delo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki ga je objavil leta 1985, je še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več samostojnih del in številne članke o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bil je tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju Provincijske knjižnice minoritskega reda na Ptuju, še posebej obdelavi dragocenih starih knjig, ki jih hrani minoritska knjižnica.
Poleg strokovnega dela je pisal pesmi in prozo, za kar pa mu je ob obilici drugih izzivov zmanjkovalo časa. Sanje po pesniški zbirki so se mu vendarle uresničile, ko je leta 2010 izšla knjiga Pozabljena spominjanja, darilo družine ob njegovi 70-letnici.

Samostojna dela:
Proštijska cerkev sv. Jurija, 1980
Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, 1985
Dragocenosti ptujske knjižnice, 1988
Manjši in ponižni bratje, 1989
Minoritska knjižnica na Ptuju, 1989,
Kolbe, vitez brezmadežne, 1994
Sto let cerkve na Selah, 2004
Oris zgodovine župnije sv. Urbana pri Ptuju – Destrnik, 2006
Pozabljena spominjanja: izbrane pesmi, 2010

Prevodi
iz francoščine:
Kadare, Imail: General mrtve armade,1 976
Samb, Amar: Udarci usode, 1978
N’Diaye, Amdou: Asoka ali Poslednji dnevi Kumbija, 1980

iz angleščine:
Lewis, C.S.: Zgodbe iz Narnije, 3–7, 1997
Lewis, C.S.: S planeta molka, 2017
Lewis, C.S.: Potovanje na Venero, 2017
Lewis, C.S.: Ta ogabna moč, 2017

iz hrvaščine:
Ivonides, Yves: Večni zaljubljenec , 1977, 2005
Zlodi, Zvonko: Sveta Elizabeta Ogrska, 2007
Rivas, Katja: Sveta mašna daritev: pričevanje, 2006

iz nemščine:
Wittula, Anna: Strojarska hiša, 2011

  • najvišje slovensko priznanje za delo v knjižničarstvu, Čopova diploma, za obsežno strokovno delo (1987)
  • ptujska velika oljenka za delo na kulturnem področju (1990)

V. Kajzovar: Eden poslednjih eruditov, Večer, št. 11 (14. 1. 2012), str. 18.
In memoriam Jakob Emeršič (1940–2012), Štajerski tednik, št. 3 (10. 1. 2012), str. 5
J. Emeršič in F. Pivec: Jakob Emeršič, Organizacija znanja, št. 1 (2005), str. 44–47 (intervju).

Avtor/-ica gesla: Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 29. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 26. 2. 2020
Mira Petrovič. EMERŠIČ, Jakob. (1940-2012). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 7. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/emersic-jakob/
Prijavi napako