Jakob EMERŠIČ

Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otroštvo so zaznamovali prezgodnja materina smrt in številne selitve. Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu je že kot otrok prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je prebiral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak ptujske gimnazije pa je postal redni obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.
Kot diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije se je leta 1967 zaposlil v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj (od leta 1993 Knjižnici Ivana Potrča), kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot bibliograf; njegovo delo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki ga je objavil leta 1985, je še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več samostojnih del in številne članke o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bil je tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju Provincijske knjižnice minoritskega reda na Ptuju, še posebej obdelavi dragocenih starih knjig, ki jih hrani minoritska knjižnica.
Poleg strokovnega dela je pisal pesmi in prozo, za kar pa mu je ob obilici drugih izzivov zmanjkovalo časa. Sanje po pesniški zbirki so se mu vendarle uresničile, ko je leta 2010 izšla knjiga Pozabljena spominjanja, darilo družine ob njegovi 70-letnici.