Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ella PIVAR

PIVAR, Ella
PIVAR, Ella

Foto galerija

Rojena:
21. januar 1948, Kot
Umrla:
7. november 2008, Rakičan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskovala v Kapci, Gaberju in Lendavi. Leta 1968 je maturirala na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa študirala biologijo in kemijo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Od septembra 1970 do leta 1973 je poučevala na osnovni šoli v Domanjševcih. Septembra 1973 se je zaposlila v Murski Soboti na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost in sicer kot novinarka tednika Népújság in madžarskega radijskega programa. Ob delu je končala študij na Višji šoli informatike v Kranju. Med letoma 1991 in 1993 je bila odgovorna urednica Népújsága. Leta 1994 je postala novinarka in urednica Pomurskega madžarskega radija v Lendavi.
Njeni prvi članki so bili leta 1960 objavljeni v Népújságu, in pozneje v Naptárju. Reportaže in etnografski članke je objavljala v Vestniku in v madžarskih revijah. Za oddajo Mostovi-Hidak je posnela nekaj dokumentarnih in igranih kratkih filmov. Je soavtorica več domoznanskih in etnografskih knjig, med drugim o zgodovini Dolge vasi, Hodoša in Lendavskih goric ter Dobrovnika, Genterovec in Kota v madžarščini. Prav tako je soavtorica dvojezične slovensko-madžarske monografije o zgodovini Hodoša in Krplivnika. V člankih in drugih prispevkih se je občasno podpisovala tudi kot Ella Pivar Tomšič.

Dela

Pivar, E. A történelmi mult idézése. V: Varga, S. (ur.). Dobronak, Göntérháza, Kót helytörténete. Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség, 1979, str. 121-159.
Pivar-Tomšič, E. Hodos, az Örseg vege. V: Varga, S. (ur.). Hosszúfalu, Hodos és Lendvahegy múltja és jelene. Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség, 1982, str. 89-146.
Pivar-Tomšič, E. Erös var a mi Istenünk/ Bog je naše zavetje. V: Göncz, L. (ur.). Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2005, str. 164-218.
Pivar-Tomšič, E. A hodosi vasut egy evszazada/ Sto let železnice na Hodošu. V: Göncz, L. (ur.). Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2005, str. 236-269.
Pivar, E. » A szerdaheli föüd söütfö jou«/Središka zemlja je dobra le žgana. V: Kovacs, A. (ur.). Határok mentén : Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből /Obmejna stikanja: poglavja iz zgodovine Čikečke vasi, Motvarjevcev, Pordašincev, Prosenjakovcev in Središča. Moravske Toplice: Madžarska narodna samoupravna skupnost; Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2015, str. 171-180 in 381-390.
Pivar, E. Knjigotisk v protestantski Dolnji Lendavi: ob dnevu reformacije. Vestnik, 2001 (1. november), let. 53, str. 11.

Scenarij za film:
GOSTIJA bo v ulici naši: prekmurska madžarska gostija iz minulih časov / Lakodalom lesz a mi utcánkban. Lendava: RTV Slovenija, TV-studio Lendava, 2006.

Nagrade

Za svoje delo je bila leta 1998 nagrajena s Srebrno značko Zveze slovenskih novinarjev. Leta 2000 je prejela Priznanje za razvoj radijskega programa v madžarščini, leta 2002 pa še Posebno priznanje za ohranitev madžarske kulturne dediščine v Pomurju.

Viri in literatura

Štampah, M. 23 Muravidéki digitális arcképcsarnok / Galerija znanih obrazov prekmurskih Madžarov, 2013, str. 25-26. Dostopno na spletnem naslovu: Calameo.com (citirano 4. maj 2020).

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 19. 12. 2016 | Zadnja sprememba: 14. 1. 2026
Jožef Papp. Ella PIVAR. (1948-2008). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 8. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ella-pivar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 2. 10. 2009

Jernej PINTAR

18. avgust 1819–19. maj 1869
Jernej Pintar je bil znamenit sadjar. Po Selški dolini so ga prištevali med »štiri sadjarske evangeliste na Gorenjskem«.
Datum vnosa: 30. 9. 2009

Avgust BUKOVEC

22. september 1878–22. november 1965
Štejejo ga za pobudnika slovenskega čebelarskega muzeja. Bil je med ustanovitelji Hortikulturnega društva Slovenije.
Datum vnosa: 7. 10. 2020

Jože PAVLIČIČ

3. april 1916–8. julij 2001
Bil je nosilec pomembnih funkcij v slovenskem pravosodju in dolgoletni predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije.