Elizabeta SKALICKY (roj. SUKLIČ)

Rodila se je v Borovljah, na današnjem avstrijskem Koroškem, očetu puškarju Martinu Sukliču in materi Neži, roj. Vidič. V Borovljah je obiskovala osnovno dekliško in trirazredno meščansko šolo ter leta 1917 opravila enoletni tečaj za nego in vzgojo otrok.

Leta 1920 je pričela poučevati ženska ročna dela na osnovni in meščanski šoli v Borovljah, ki so bile za časa koroškega plebiscita pod jugoslovansko upravo. Naslednje leto je Elizabeta Soklič, ki je takrat že uporabljala preoblikovan priimek, na Državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani opravila državni strokovni izpit za poučevanje ženskih ročnih del ter se zaposlila kot pomožna učiteljica na enorazredni šoli na Koprivniku v Bohinju. Še istega leta je bila nato imenovana za učiteljico na deški in dekliški meščanski in ljudski šoli v Tržiču.

Leta 1925 se je zaposlila kot stalna učiteljica na dekliški osnovni šoli v Novem mestu, kjer je ročna dela poučevala do leta 1929. Kot prva učiteljica je na Gimnaziji Novo mesto od leta 1926 do leta 1928 učila tudi gimnazijke. Tega leta se je v Ljubljani poročila z inženirjem kemije Zdenkom Skalickyjem. Njuni poročni priči sta bili prof. dr. France Kidrič in dr. Angela Piskernik, ki jo je Elizabeta spoznala na Koroškem v času plebiscitnega gibanja in skupne agitacije za Kraljevino SHS. ? Po rojstvu hčerke Zdenke leta 1929 se je družina preselila v Škofjo Loko, kjer je bil mož zaposlen v tovarni klobukov Šešir. Po tragični nesreči moža leta 1933 se je bila primorana kot samohranilka preseliti v Ljubljano, kjer se je zaposlila na banovinski upravi in tam službovala vse do okupacije Italije. Včlanila se je v ljubljanski Angleški klub ter v reviji Mladika objavljala različne prispevke o ročnih delih. V času okupirane Ljubljane je še naprej uradovala na raznih delavnih mestih in se izpopolnjevala v angleščini. Iz angleškega in nemškega jezika ter književnosti je v začetku petdesetih let tudi diplomirala. Takoj po drugi svetovni vojni pa vse do upokojitve leta 1965 je na Klasični gimnaziji v Ljubljani poučevala angleški, kasneje pa tudi nemški jezik. Bila je soavtorica prvih povojnih šolskih vadnic angleškega jezika. Leta 1951 se je poročila z zdravnikom in profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani Ivanom Marinčičem.

Po njej se od leta 2022 imenuje ena od novih novomeških ulic (Ulica Elizabete Soklič).