Edi GOBEC

Njegovi predniki izhajajo iz Tržiča, on pa je bil rojen v Celju. Mladost je preživel v Tržišču pri Rogaški Slatini, leta pred vojno pa kot dijak klasične gimnazije in gojenec malega semenišča v Mariboru. V Celje se je pogosto vračal in nanj so mu ostali lepi spomini.

V času okupacije se je postavil odločno na protinacistično stran in z mladoletnimi prijatelji izvedel vrsto sabotaž. Nemci so ga komaj 17-letnega odpeljali v delovno taborišče Zürndorf, leta 1944 pa mobilizirali v vojsko. Sabotiral je, se povezal z odporniškim gibanjem (francoskim) in po zavezniškem izkrcanju v Normandiji ter ujetništvu pristal v angleški vojski.

Po vojni je dokončal gimnazijo v Italiji, delal v emigracijskih pisarnah in bolnišnicah, leta 1950 pa se je preselil v Ameriko. Ob trdem delu za preživetje je študiral filozofijo, sociologijo in antropologijo, leta 1962 pa doktoriral iz sociologije in antropologije na univerzi Ohio State v Columbusu. Zaposlil se je kot višji znanstveni raziskovalec mladostniškega zločinstva in pozneje postal vodja raziskovanj na ustanovi za slepe v Clevelandu. Ob tem se je ukvarjal z manjšinskimi in izseljeniškimi študijami, za mešano strukturo Amerike še posebej aktualnimi, ter veliko sodeloval z mediji (radio Glas Amerike in številni televizijski programi). S svojimi razpravami, komentarji in ocenami je sodeloval v številnih ameriških in mednarodnih znanstvenih časopisih, uglednih poljudnih revijah, enciklopedijah in večini slovenskih izseljenskih listov. Med njegovimi 16 knjigami, ki jih je napisal, uredil ali izdal, zlasti velja omeniti uspešnico s tremi natisi Slovenian Heritage (642 strani, knjiga še ni prevedena), zbral pa je tudi izredno obsežno dokumentacijo o Slovencih, ki so postali s svojim delom znani tudi izven domačih meja.

Opravljal je vrsto uglednih strokovnih in vodstvenih funkcij in zato prejel številna priznanja: že leta 1971 je bil izbran za »odličnega vzgojitelja Amerike«, l. 1979 bil kot prvi ameriški Slovenec sprejet v Slovensko teološko akademijo v Rimu, leta 1984 pa je postal član elitne newyorške akademije znanosti. Že leta 1970 so ga vpisali v Register znamenitih Američanov.

Nikoli ni pozabil svojega slovenskega porekla, s svojim ugledom ter uglednimi zvezami pa je odigral pomembno vlogo v obdobju slovenskega osamosvajanja in kasnejšega mednarodnega priznanja.