Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Andrej DULAR

Portret - Andrej DULAR
Andrej Dular - Dolenjski list, 31. maja 2018.

Foto galerija

Rojen:
20. avgust 1953, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

R. 20. avg. 1953 v Novem mestu. Od l. 1986 je sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, pred tem je bil pet let zaposlen v Belokranjskem muzeju v Metliki. Proučuje vinogradništvo, trgovino in obrt na Slovenskem. Za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja (ETSEO) je napisal topografijo Občina Črnomelj (1985). Kot posledica njegove magistrske naloge je izšla knjiga Pij, kume moj dragi: vinogradništvo in vinogradniki v Beli krajini (1994). Raziskoval je modri tisk (Modeli za modrotisk: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, 2000) in na to temo v Slovenskem etnografskem muzeju l. 2001 pripravil razstavo V podobe ujeti indigo. L. 1991 je prejel Župančičevo priznanje Občine Črnomelj, l. 2002 pa Murkovo priznanje. Objavlja tudi v Dol. listu in Glasniku Slovenskega etnološkega društva.

Viri in literatura
  • DL XLIV/26. Jan. 1995 št. 4, str. 12 – s sliko.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 107.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, str. 221.
  • Podatki prof. Jožeta Dularja.
  • SEL, str. 105,106.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Andrej DULAR. (1953-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/andrej-dular/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 1. 2019

Andreja TOMAŽIČ HRVATIN

Prihaja iz Povžan pri Materiji (občina Hrpelje-Kozina) in je glasbeno pot začela z učenjem klavirja pri Nadji Oblak na Nižji glasbeni šoli Sežana. ...
Datum vnosa: 13. 3. 2019

Aldo TARLAO

Veslač, ki je bil v mladih letih član veslaškega kluba Libertas v Kopru.
Datum vnosa: 5. 8. 2011

Ivan PINTAR

1. avgust 1854–7. julij 1897
Veliko je prevajal, zlasti iz ruskega jezika. Prevajal je Puškina, Lermontova, Turgenjeva, L. N. Tolstoja in A. Tolstoja ter Maksimova.