Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Sašo ĐUKIĆ

Portret - Sašo ĐUKIĆ
Sašo Đukić - Foto: Borut Peterlin

Foto galerija

Rojen:
25. april 1972, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Med letoma 1979 in 1987 je obiskoval Osnovno šolo Katje Rupena v Novem mestu. Po zaključku srednješolskega izobraževanja na Gimnaziji Novo mesto se je leta 1991 vpisal na študij slovenistike in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1997. Naslednje leto je v okviru obveznega služenja vojaškega roka zaključil Šolo za častnike vojnih enot.

V srednješolskih letih je honorarno sodeloval na takratnem lokalnem radiu Studio D in na Vašem kanalu Televizije Novo mesto. V času študija je poučeval tuje jezike v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto, bil vodja Borze znanja, sodelavec Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu ter prostovoljec Rdečega Križa in Unicefa. Od 1998 do 2000 je bil zaposlen na Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto kot koordinator nevladnih organizacij na področju socialnega varstva. Do leta 2007, ko se je zaposlil na Infonet medii (Radio 1) kot kreativni producent, je bil programski direktor v snemalnem studiu RSL production v Novem mestu. V tem času je ustvarjal televizijske oddaje, snemal glasbene video spote in kot spremljevalni vokalist sodeloval s številnimi glasbeniki.

Najbolj je prepoznan zaradi lika Mame Manke, ki ga je ustvaril leta 1988. Odigral ga je tudi v filmih Mama Manka v šoli (1988), Mama Manka 2 (1990) in 3 (1992) ter Spomini Mame Manke, ki jih je režiral in bil njihov scenarist. Ob 25-letnici lika, leta 2013, je izdal tudi knjigo z naslovom Mama Manka: 25 let.

Odigral je nekaj filmskih in televizijskih vlog, kot so »milicist« Franci iz celovečerca Milice 2 (2017), kjer je sicer sodeloval tudi kot scenarist in režiser, dr. Kink iz njegovega prvega celovečerca Klinika (1994), Ivan Konobar iz televizijskih oddaj Odprti oddelek in Komet 13 (2003, 2005) ter novinar Regon v oddaji Pri Črnem Petru (2020–2021). Pojavil se je tudi v epizodni vlogi v seriji Ja, chef ter nastopil v številnih celovečernih filmih (Nekaj sladkega, Prigode kmeta Pajota 1 in 2, Veter v mreži, Črno na belem, Kriza 4 Life, Razpotje, Milice, Na svoji Vesni, Gola resnica …).

Ja tudi avtor številnih televizijskih oddaj, kot so Atlantis, Navigator, Lastovke, Gospodinje pojejo in Veselo po slovensko. Od jeseni 2021 ustvarja kot kreativni direktor pri projektu radiovizija. Deluje tudi kot izvajalec in pisec popularne glasbe ter povezovalec prireditev.

Dela

Dela (izbrana filmografija):

Spomini Mama Manke, 1996
Milice (scenarist, režiser, igralec), 1997
Na svoji Vesni (scenarist, igralec), 2002
Milice 2 (scenarist, režiser, igralec), 2017

Viri in literatura

Đukić, S. Brez dlake na jeziku: Sašo Đukić in mama Manka:  portret meseca. Vaš Mesečnik: časopis Televizije Vaš Kanal Za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje, december 2005, let. 2, št. 22, str. 22–23.
Đukić, S. Drugi obraz Saša Đukića. Živa: priloga Dolenjskega Lista, september 2002, let. 1, št. 9, str. 18.
Sašo Đukić. (citirano 28. januarja 2022). Dostopno na naslovu:  https://www.imdb.com/name/nm1194404/?ref_=fn_al_nm_1#director
Sašo Đukić. (citirano 28. januarja 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1o_%C4%90uki%C4%87

Avtor/-ica gesla: Anja Rebolj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 31. 1. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Anja Rebolj. Sašo ĐUKIĆ. (1972-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/saso-dukic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Tone PAVČEK

29. september 1928–20. oktober 2011
Njegovo poezijo preveva ljubezen do rodne Dolenjske, pomemben je tudi kot mladinski pesnik.
Datum vnosa: 18. 2. 2015

Ivan VRATARIČ

13. junij 1874–22. november 1909
Odvetnik, ki je bil aktiven na več področjih.
Datum vnosa: 27. 8. 2015

Jože KOLARIČ

3. januar 1916–1. julij 1995
Jože Kolarič je diplomiral leta 1949 na Tehniški fakulteti v Beogradu in nato leta 1973 doktoriral v Zagrebu. Med okupacijo je bil zaprt, nato je b...