Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Domenico Aristocle VATOVA

Portret - Domenico Aristocle VATOVA
Vir: Istrapedia

Foto galerija

Rojen:
1897, Koper
Umrl:
28. julij 1992, Benetke
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Domenico Aristocle Vatova je bil sin znanega koprskega učenjaka Giovannija Vatova, ki je bil učitelj na koprski gimnaziji, zgodovinar, etnolog in publicist. Domenico je najbolj zaslužen za izid nekaterih posmrtnih očetovih publikacij o istrskih pregovorih.

Domenico Aristocle Vatova je diplomiral iz botanike v Torinu leta 1919. Od leta 1919 do leta 1925 je poučeval v srednjih šolah v Kopru, Pulju in Rovinju; poučeval je različne predmete, kot npr. biologijo, matematiko, kemijo, higieno, fiziko, geografijo in nemščino. Leta 1924 je bil postavljen na mesto začasnega upravitelja rovinjskega Centra za raziskovanje morja (Istituto di Biologia Marina di Rovigno), pri katerem je leta 1929 postal upravitelj. Izkazal se je s pomočjo kvantitativne študije o bentonski favni v Limskem kanalu.

Leta 1943 se je preselil v Benetke in delal pri ustanovi Centro di Studi Talassografici (danes Istituto di Biologia del Mare), nato pa je prejel katedro za hidrobiologijo in ribogojstvo na Univerzi v Camerinu. Leta 1961 je postal direktor Tarantskega inštituta (Istituto Talassografico di Taranto). Po upokojitvi se je vrnil v Benetke. Celo življenje je posvetil raziskovalnemu delu. Preučeval je morski svet severnega Jadrana (istrsko obalo in beneško laguno) ter tarantsko morje. Od leta 1928 do leta 1881 je objavil 116 del, predvsem o bentoški favni, botaniki in še posebno o algologiji. V rovinjskem obdobju je objavil deli »Compendio della flora e fauna del Mare Adriatico presso Rovigno con la distribuzione geografica delle specie bentoniche (1928)« in »Monografia della Laguna di Venezia (1930)«. V florentinskem muzeju Erbario Centrale se ohranja še njegov Herbarium vatuense, herbarij s približno 5.000 primeri od 2.570 različnih vrst istrskih rastlin. Zelo aktualni sta njegovi deli, ki sta izšli v letih 1960 in 1962: »Pericoli di un ulteriore inquinamento della città di Venezia, della laguna, delle sue spiagge per la dispersione di olii minerali« in »Rapporti tra concentrazione di sali nutritivi e produttività delle acque lagunari«. V obeh delih je vsaj 30 let vnaprej napovedal težke naravne pogoje, s katerimi se trenutno spopada beneška laguna.

Dela

Compendio della Flora e della Fauna del Mare Adriatico presso Rovigno d’lstria con la distribuzione geografica delle specie bentoniche, 1928.
La fauna bentonica dell’Alto e Medio Adriatico. Istituto di Biologia Marina per l’Adriatico, Nova Thalassia 1949, vol. 1, št. 3.

Viri in literatura

Della Venezia, L. Ricordo di Aristocle Vatova. (citirano 1. 9. 2020). Dostopno na naslovuhttps://www.rigocamerano.it/spvenezia.htm
Istarska enciklopedija. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2005, str. 856.
Istrapedia. Vatova, Domenico Aristocle. (citirano 1. 9. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/3754/vatova-domenico-aristocle
Petaros Jeromela, V. Aristocle Vatova (1897−1992). La vita di un biologo. Atti,  2018, vol. XLVIII, str. 475−533.
Semi, F. Istria e Dalmazia: uomini e tempi. 1, Istria e Fiume: le figure più rappresentative della civiltà istriana e fiumana nei deversi momenti della storia: con ampia bibliografia generale [e] particolare. Udine: Del Bianco, 1991.

Avtor/-ica gesla: Aleksandro Burra, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 10. 2. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Aleksandro Burra. Domenico Aristocle VATOVA. (-1992). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/domenico-aristocle-vatova/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 2. 2011

Manja MLEJNIK

12. november 1915–29. avgust 1998
Iz solopetja je diplomirala marca 1941. Debitirala je kot Macaela v Carmen G. Bizeta v Ljubljanski operi.
Datum vnosa: 15. 7. 2015

Janko BRATINA

25. avgust 1882–4. januar 1920
Slavist, knjižničar in pisatelj, avtor krajših pripovednih del, raziskovalec slovenske kulture in ljudskega izročila, dejaven v časopisju in znanosti
Datum vnosa: 16. 11. 2016

Jurij MATJAŠIČ

22. april 1808–12. maj 1892
Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, gimnazijo pa v letih 1822−1827 v Mariboru. Študiral je modroslovje in bogoslovje v Gradcu, kjer je bil posvečen...