Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Diego DE CASTRO

DE CASTRO Diego
Foto: Arhiv Societa’ di studi storici e geografici Pirano

Foto galerija

Rojen:
19. avgust 1907, Piran
Umrl:
12. junij 2003, Roletto pri Torinu
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Diego de Castro se je rodil v starodavni plemiški družini v Piranu, očetu Domenicu, cenjenemu učitelju in materi Anni Gabrielli. Osnovno šolo je obiskoval v Piranu in nato v Savudriji, gimnazijo v Trstu, kjer je maturiral leta 1925. Nato se je vpisal na Univerzo v Rimu, kjer je diplomiral z odliko leta 1929, postal asistent statistika profesorja Rodolfa Beninija. Poučeval je na številnih univerzah, vključno v Messini in Neaplju. Leta 1938 je bil med ustanovitelji Inštituta za statistiko na univerzi v Torinu, kjer je poučeval 32 let. Leta 1946 mu je italijanska vlada podelila misijo povezano z mirovno pogodbo v Parizu glede razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, določitev ti. vzhodne meje Italije. Je med največjimi poznavalci tržaškega vprašanja, avtor poglavitnega dela La questione di Trieste. V povojnem času je delal v Veliki Britaniji in ZDA, kjer je postal član Kraljevega statističnega društva v Londonu. Od julija 1952 do aprila 1954 je bil diplomatski predstavnik Italije v zavezniški vojaški upravi v Trstu in politični svetovalec generala Wintertona, poveljnika anglo-ameriškega območja. Objavljal je v številnih časopisih in revijah, Il Giornale di Trieste, Il Piccolo di Trieste in La Stampa, kjer je med leti 1948-1981 prispeval 1.500 člankov.

Z oporoko je zapustil rodnemu Piranu lastno knjižnico v obsegu 4.200 knjig in ok. 10.000 zvezkov serijskih publikacij, povečini statistične letopise in znanstvene revije iz področja statistike. Upokojil se je leta 1982, po več kot 50 letih poučevanja, in naslednje leto ga je takratni italijanski predsednik Sandro Pertini imenoval za zaslužnega profesorja. Leta 1997 ga je Inštitut za zgodovino italijanskega prosvetljenstva imenovala za častnega člana odbora v Trstu in Gorici.

Umrl je v visoki starosti v Rolettu pri Torinu. Njegovi ostanki počivajo v rodnem Piranu na mestnem pokopališču.

Dela

Izbor del Diega de Castra

Diego de Castro: Metodi per calcolare gli indici della criminalità, Istituto giuridico della R. Università, Torino 1934.

Diego de Castro: Il problema di Trieste. Genesi e sviluppi della questione giuliana in relazione agli avvenimenti internazionali (1943-1952), Cappelli, Bologna 1953.

Diego de Castro: La questione di Trieste. L’azione politica e diplomatica, dal 1943 al 1954, Lint, Trieste 1981, vol. 1-2.

Nagrade

Leta 1965 je bil odlikovan z zlato medaljo za zasluge in dobrobit v šolstvu, prosveti in v umetnosti. Leta 1981 je prejel zlato odlikovanje reda sv. Justa, ki ga podeljuje mesto Trst. Leta 1993 ga je Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu nagradila z zlatim odlikovanjem sv. Jurija.

Viri in literatura

De Castro, D.: Memorie di un novantenne, Trieste e l’Istria, MGS Press, Trieste 1999, str. 262.

Diego de Castro 1907-2007 (ur. Knez. K – O. Lusa), Societa’ di studi storici e geografici Pirano (Acta Historica Adriatica 6), Pirano 2011.

Panelli, R.: Diego de Castro. Biografia, v: Diego de Castro (URL naslov): www.diegodecastro.it/biografia.htm.

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 17. 5. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Peter Štoka. Diego DE CASTRO. (1907-2003). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/diego-de-castro/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2011

Marjan CIGLIČ

3. september 1924–8. julij 1998
Ni bil le fotograf po službeni dolžnosti, temveč je zaradi svoje človeške širine, razgledanosti in zanimanja nosil fotoaparat vedno s seboj.
Datum vnosa: 11. 2. 2025

Olga RUSANOV

28. april 1927–9. november 2021
Olga Rusanova je bila med letoma 1969-1971 prva predstojnica Oddelka za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Datum vnosa: 24. 9. 2009

Lovro HACIN

23. avgust 1886–4. september 1946
Preganjal je pripadnike in simpatizerje OF.