Danilo FAJGELJ (FEIGEL)

V rojstnem kraju je obiskoval nemško osnovno šolo, prav tam tudi učiteljsko pripravnico. V letih 1857 do 1862 je poučeval na Dolenjskem, nato se je preselil na Gorenjsko, ob koncu šestdesetih let 19. stoletja pa se je zaposlil kot učitelj in organist v Tolminu. Po devetnajstih letih službovanja v Tolminu je bil premeščen v Srpenico, kjer je deloval kot nadučitelj. Z upokojitvijo leta 1898 se je preselil v Gorico.
Nadarjenost za glasbo je kazal že v otroških letih; v Idriji se je učil igranja violine, kasneje pa se je pod mentostvom Antona Krašnarja zelo hitro izuril v igranju orgel, tako da je že lahko nadomestil glavnega cerkvenega organista v Idriji. Med službovanjem na Gorenjskem ter v Tolminu se je samostojno izobraževal na področju glasbene teorije. Ker je že kmalu začel skladati, je sčasoma presegel raven takrat najbolj dejavnih cerkvenih skladateljev-organistov in se tako uvrstil med najproduktivnejše skladatelje-organiste takratnega časa na Slovenskem. Zapustil je obsežen skladateljski opus, mnogo skladb je ostalo v rokopisu. Komponiral je maše, tantume, preludije, fuge, cerkvene in posvetne pesmi. Tik pred smrtjo je Danilo Fajgelj vse svoje skladbe, tako rokopisne kot tiskane, prodal Nacionalni biblioteki na Dunaju.
Danilo Fajgelj je orgle tudi poučeval. Za učence je napisal 100 mediger za orgle ter šolsko in cerkveno pesmarico. Bil je soustanovitelj Cecilijanskega društva v Gorici in pevovodja Čitalnice v Tolminu, kot dirigent je deloval v Šempasu, Tolminu in Višnjeviku. Prejel je dve nagradi in umetniško štipendijo takratnega učnega ministrstva, Glasbena Matica pa mu je dodelila častno nagrado za Sveto mašo (Ozri z nebes se v milosti).