Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

DAJNKO, Peter

Rojen:
3. april 1787, Črešnjevci pri Gornji Radgoni
Umrl:
22. februar 1873, Velika Nedelja
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

V letih 1803-1808 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Po maturi se je vpisal na študij filozofije in teologije v Gradcu, kjer se je  srečal s slovensko slovstveno in duhovno tvornostjo: na graškem liceju je poslušal predavanja Janeza Nepomuka Primica, prvega profesorja novoustanovljene stolice za slovenski jezik in se seznanil z delovanjem graškega Slovenskega društva. Pobudnik ustanovitve obeh je bil Primic, ki je okrog sebe zbiral slovenske intelektualce (Anton Krempl, Leopold Volkmer, Ivan Narat) in jih navduševal za slovenski jezik. Po končanem študiju (1814) in duhovniški posvetitvi je Dajnko odšel v Gornjo Radgono, kjer je dve desetletji opravljal službo kaplana. Od leta 1831 je bil župnik in dekan v Veliki Nedelji, nekaj časa pa je opravljal tudi službo šolskega nadzornika. Svojo življensko pot je končal 22.2.1873, v Veliki Nedelji.

V radgonskem obdobju je dokončal poglavitni del svojega slovstvenega dela. Nanj so močno vplivali Jernej Kopitar s svojo idejo o preprostem in enotnem črkopisu, Janez Šmigoc, avtor prve slovnice vzhodnoštajerskega narečja (Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre, 1812) in Josef Dobrovsky, avtor slovnice češkega jezika, ki ga je Dajnko imel za idejnega vzornika pri pisanju slovnice in se je nanj uprl, ko je uresničeval svojo zamisel o narečnem govoru, izreki in pisavi, ki naj bodo razumljivi njegovim rojakom. Dajnkova jezikovna prizadevanja so imela jasen cilj: prosvetliti in izobraziti ljudi ter vzgojiti koristnega in vdanega državljana.

Dajnko se je v slovensko slovstveno zgodovino zapisal predvsem s pisavo dajnčico, ki jo je predstavil v slovnici Lehrbuch der Windischen Sprache (1824). V njej je oblikoval norme in predpise za vzhodnoštajerski knjižni jezik, v katerem je skušal razviti nabožno in poučno šolsko književnost. V novi pisavi napisal številna poljudnovzgojna dela, nabožna berila, prevode Svetega pisma, basni, pregovore, uganke ter posvetno in cerkveno poezijo. Njegova nabožna dela, predvsem pesmarica Sto cirkvenih ino drygih pobožnih pesmi iz leta 1826, še zlasti pa dela s posvetno vsebino (Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi, 1824; Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajarskem, 1827) ga kažejo kot veščega slovstvenega ustvarjalca z velikim smislom za živ jezik. O tem priča tudi njegov poljudnostrokovni čebelarski priročnik Čelarstvo (1831) – prva v slovenščini napisana knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz nemščine ali kakega drugega jezika.

Dajnčica je bila na Štajerskem lepo sprejeta. V rabi je bila v letih 1824–1838. Uporabljali so jo številni štajerski nabožni pisci. V njej je bilo natisnjenih več kot 50.000 knjig, s čimer je izpolnila poslanstvo, ki ji ga je namenil njen avtor: širiti znanje med najširše plasti slovenskega naroda. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala že leta 1838 iz nje umakniti, saj so se na Slovenskem pojavljale vedno močnejše težnje po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Proti dajnčici je nastopil zlasti njegov rojak Anton Murko.

V Dajnkovih delih so ohranjeni neprecenljivi zapisi vzhodnoštajerske slovenščine prve polovice 19. stoletja. So pomembno etnološko gradivo o tedanjem življenju na vasi ter vir za raziskovanje pokrajinskega obrednega jezika ter slovenske čebelarske terminologije.

 

Dela (izbor):
– Evangeliomi na vse nedele ino svetke skos leto, 1817
Lehrbuch der Windischen Sprache, 1824
Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi, 1824
Prosvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, 1827
Abecedna knishiza na hitro ino lehko podvučenje Slovenskega branja, 1833
– Veliki katekizem, to je kniga keršansko-katolškega navuka, 1833 in 1837
Čelarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, 1831

– Dajnkov zbornik: referati s simpozija v Črešnjevcih, Maribor, 1998.
– Z. Bešvir: Peter Danjko, Zgodovinski zapisi, Ormož, 2005, str. 10–12.
– M. Zmazek: Dela Petra Dajnka v domoznanskem oddelku knjižnice, Ptujčan, št. 11 (26. 11. 2007), str. 14.
– Slovenski biografski leksikon, knj. 1, Ljubljana, 1925–1932, str. 111.
– F. Justi: Panonski portreti: iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo: Peter Dajnko, Vestnik, letn. 50, št. 51 (17. 12. 1998), str. 15.
– J. Rajhman: Vloga Petra Dajnka v zgodovini slovenskega knjižnega jezika, ČZN, letn. 41, n. v. 6, št. 2 (1970), str. 296–320.
– B. Rajh: Peter Dajnko in njegovo slovstveno ter knjižnojezikovno delo, Dajnkovo berilo, 1998, str. 177–192.

Avtor/-ica gesla: Melita Zmazek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 26. 1. 2017 | Zadnja sprememba: 24. 9. 2020
Melita Zmazek. DAJNKO, Peter. (1787-1873). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dajnko-peter/
Prijavi napako