Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Cvetka GLATZ

GLATZ Cvetka
Foto: osebni arhiv

Foto galerija

Rojena:
13. marec 1941, Trst (Italija)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Izhaja iz slovenske družine Marsetič v Trstu. Tu je obiskovala prve razrede osnovne šole, nižjo gimnazijo dokončala v Kopru, nato pa šolanje nadaljevala na Tehniški tekstilni šoli v Kranju, kjer je leta 1961 maturirala in pridobila naziv tekstilni tehnik pletilsko konfekcijske smeri. Leta 1962 se je zaposlila v tovarni Delta na Ptuju, kasneje pa delala v podjetju Olga Meglič, kjer je dočakala upokojitev.

Na Ptuju se je uveljavila najprej kot plesalka, kasneje pa predvsem kot mentorica folklornih skupin. Ker sta jo pritegnila glasba in ples, je že kot osnovnošolka sodelovala v raznih društvih v Kopru in Kranju, kmalu po prihodu na Ptuj pa se je vključila v plesno športno sekcijo pri Delavsko prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Ptuj, ki jo je vodila Anijeta Kralj. Njen prvi soplesalec v športnem plesu je bil Drago Šulek, nato pa Aleksander Glatz, ki je leta 1964 postal tudi njen soprog. V nekajletni tekmovalni karieri (1964–1968) sta kot športna plesalca dosegla odmevne uspehe na domačih in mednarodnih plesnih turnirjih (Slovenija, Avstrija, Nemčija).
Ko so leta 1975 pri DPD Svoboda ustanovili folklorno skupino, se je aktivno vključila vanjo in se odtlej posvečala predvsem folklorni dejavnosti. Leta 1977 je opravila seminar za izprašanega vodjo folklornih skupin in v naslednjih desetletjih kot mentorica vodila več folklornih skupin na Ptuju in v okolici. Pomagala je pri ustanovitvi in vodenju FS Rožmarin v Doleni (1979), najdlje pa je kot mentorica delovala v Folklorni skupini (FS) Bolnišnica, ki jo je leta 1976 v ptujski bolnišnici ustanovil sindikat in je bila prva folklorna skupina v tovrstni ustanovi v Sloveniji. Skupino je kot mentorica vodila od ustanovitve pa vse do leta 2013, ob tem pa bila tudi mentorica otroške FS Klopotec (1993–2012), v katero so se vključili otroci odraslih plesalcev. Od leta 2004 je aktivna tudi kot mentorica FS VDC Sožitje Ptuj.

Med njene najbolj prepoznavne projekte na področju folklorne dejavnosti sodi etnografska raziskava plesov, oblačil, šeg in navad, glasbe in plesa na Ptuju v letih 1850–1990. Na podlagi te raziskave, ki je bila zaključena in predstavljena leta 1997, so v FS Bolnišnica pridobili kostume in oblikovali meščanske plese, s katerimi uspešno predstavljajo družabno življenje meščanov na Ptuju v tem obdobju.

Za dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti in prostovoljstva je prejela več priznanj in nagrad.

Nagrade
  • oljenka Mestne občine (MO) Ptuj (1998)
  • plaketa Zveze kulturnih društev Ptuj (2010)
  • plaketa MO Ptuj (2011)
  • priznanje najzaslužnejši prostovoljec MO Ptuj 2013
  • bronasto, srebrno in zlato Maroltovo značko
  • častna Maroltova značka, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (2013)
  • plaketa društva Sožitje Ptuj (2013)
Viri in literatura

C. Glatz: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci.si, april 2017 (hrani arhiv KIP).
T. Kralj: Plesni spomini ob kavi. V: 50 odplesanih, Ptuj, 2009, str. 54–58.
S. Pičerko Peklar: Tržaška Slovenska, ki je rada Ptujčanka, Večer, št. 128 (5. junij 2009), str. 24.

Avtor/-ica gesla: Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 26. 9. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mira Petrovič. Cvetka GLATZ. (1941-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvetka-glatz/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože JAZBEC

27. december 1942–30. marec 2020
Dolgoletni ravnatelj, predan kulturni delavec in aktiven upokojenec
Datum vnosa: 4. 8. 2012

Vladimir KOCH

Koch je imel kot sin učitelja raznotere kraje šolanja: osnovne šole je obiskovaI v Trebnjem, Železni Kapli in v Lokah pri Taboru, nato pa realno gi...
Datum vnosa: 25. 11. 2011

Vlastja (Vladimir) SIMONČIČ

11. junij 1911–14. september 2000
Rodil se je materi Uršuli Ravnik iz Bohinjske Bistrice in očetu Jožetu Simončiču, Dolenjcu. Petčlanska družina je leta 1918 pred Italijani pribežal...