Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

CVELBAR, Jože

Portret - Jože CVELBAR
Jože Cvelbar - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
8. februarja 1895, Dolnja Prekopa (občina Kostanjevica na Krki)
Umrl:
11. julija 1916, pod vrhom gore Cima Dodici (Benečija), Italija
Psevdonim:
Jože Gorjančev, Jože izpod Gorjancev, Dolenjčev Cene, Cvetko Gorjančev, jc
Variante imen:
Josip Cvelbar
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je prvorojenec sodarja Jožeta in Terezije Cvelbar, roj. Bajec.  Oče in za njim še mati z mlajšimi otroki so odšli za boljšim življenjem v Ameriko. Ljudsko šolo je obiskoval v Kostanjevici, nato pa v letih 1907–1915 gimnazijo v Novem mestu. Po kratkem usposabljanju v oficirski šoli je v začetku leta 1916 odšel na fronto na Kras in zatem na Tirolsko, kjer je bil 9. julija pri Monte Cucco hudo ranjen, dva dni kasneje, 11. julija 1916, pa je na brigadni sanitetni postaji avstrijske vojske pri gori Cima Dodici v Tirolskih Alpah umrl. Njegova zadnja želja, da bi bil pokopan v domači zemlji, se mu ni izpolnila; pokopan je v skupnem grobišču v Trentinu na Južnem Tirolskem.

Že kot dijak je v letu 1910/11 sodeloval s pesmimi in slikami pri dijaškem rokopisnem listu novomeške gimnazije Izpod Gorjancev, kjer je pesmi objavljal pod psevdonimom Jože Gorjančev, ilustracije pa s kraticama svojega pravega imena. Objavljal je tudi pod psevdonimoma Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora, nato pa je pesmi in črtice objavljal v revijah in časopisih Zvonček, Vrtec, Domoljub, Dolenjske novice, Dom in svet … V zgodnjih pesmih je opeval domače kraje pod Gorjanci, izpovedoval neuslišano ljubezen do Kostanjevičanke Fride Dinacher, kasneje pa ga je zaznamovala predvsem slutnja smrti. Posebej dragoceni in pretresljivi so njegovi dnevniški zapisi o dozorevanju mladega umetnika med prvo svetovno vojno. Večje število pesmi in odlomkov iz dnevnika je bilo objavljenih v listih in revijah Vrtec, Trije labodje, Naprej, Odmevi, Modra ptica, Mladika.

Po vpoklicu v vojsko se je preusmeril v slikarstvo – poleg portretov in pokrajinskih skic so njegove risbe, skice in majhni akvareli prepričljive podobe vojaškega življenja.

Njegova likovna dela so bila postumno vključena v likovno razstavo novomeške pomladi leta 1920 v Novem mestu. Leta 1938 je izšlo njegovo Izbrano delo, ki ga je uredil in zanj napisal spremno besedo France Koblar. Njegova skromna literarna in likovna zapuščina se večinoma hrani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Po njem se imenuje ulica v mestnem jedru Novega mesta.

Dela

Izbrano delo, 1938
Moji kraji (izbor pesmi), 1977

Viri in literatura

Cvelbar Jože. (citirano 3. julija 2025). Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021980/
225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 348.
Koblar, F. Uvod. Izbrano delo: Jože Cvelbar. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938, str. 5–24.
Leksikon pisaca Jugoslavije I A–Dž. Beograd: Matica srpska, 1972, str. 465–466.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperjo Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 3. 7. 2025
Darja Peperjo Golob. CVELBAR, Jože. (1895-1916). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvelbar-joze/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 29. 12. 2014

BOHINEC, Monika

21. maja 1979
Mezzosopranistka Monika Bohinec je solistka v dunajski državni operi.
Datum vnosa: 24. 8. 2015

MAGDIČ, Anton

17. januarja 1820–23. januarja 1879
Po končani ljudski šoli je v letih 1834−1839 obiskoval gimnazijo v Mariboru in nadaljeval študij filologije in logike v Gradcu. Leta 1841 je odšel ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

ŠALI, Franci

Družbeni delavec, ki se je zapisal v kulturne anale kot urednik Dolenjske založbe, publicist in besedni ustvarjalec. Bil je tudi župan Novega mesta.