Napredno iskanje
sl
en hu it sl

COTIČ, Makso

COTIČ Makso
Foto: Arhi vwikipedija

Foto galerija

Rojen:
7. december 1854, Vipava
Umrl:
12. september 1930, Maribor
Psevdonim:
M. C-tč; M. C-č; C-t-č-; -č; -t-
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po končani osnovni šoli v Vipavi je obiskoval realko v Gorici, vendar zaradi družinskih razmer šolanja ni zaključil (ker mu je umrla mama, se je moral vrniti domov in očetu pomagati skrbeti za družino), se je pa trudil, da je sam čimbolj izpopolnjeval svojo izobrazbo. Že v času šolanja se je zelo zanimal za javno in kulturno življenje in o tem tudi napisal nekaj prispevkov, ki jih je poslal Slovenskemu narodu. Urednik Josip Jurčič mu je članke zavrnil, ker še niso bili dovolj dodelani, vendar ga je spodbujal, naj še piše, ker da je nadarjen. Med služenjem vojaščine v Pulju je pisal za nemški list, ki je izhajal v Zagrebu in nemški Politik, ki je izhajal v Pragi. Sodeloval je tudi pri dveh tržaških humorističnih listih »Jurij s pušo« (1884–1886) in »Rogač« (1887–1888). Vztrajno je dopisoval v tržaško Edinost. Njegovi članki v tem listu so vzbujali vedno večjo pozornost. Konec 1889 ga je profesor Matko Mandič povabil, naj pride v Trst in tako je s 1. januarjem 1890 je postal glavni in odgovorni urednik lista Edinost, ki je takrat izhajal dvakrat na teden v majhnem formatu. Z zavzetim delom je dosegel, da je Edinost od 2.januarja 1894 izhajala trikrat na teden v jutranji in večerni izdaji, torej praktično šest številk tedensko. 2. apr. 1898 je postala dnevnik, pozneje pa je nekaj let izhajala celo dvakrat na dan. Ob 50-letnici obstoja se je tiskala kar v 15.000 izvodih. Cotič je bil odgovorni urednik do leta 1894. V uredništvu je ostal do leta 1927, ko se je upokojil. Poleg neštetih vsakodnevnih člankov, ki so razen v začetku vsi nepodpisani, je v Edinosti objavil več prevodov iz hrvaščine, zlasti dela Avgusta Šenoe (1902, 1904–1906) in Ksaverja Šandorja Gjalskega (1906). Dopisoval je tudi v druge slovenske liste in v praški nemški list »Politik«. Svoje prispevke je podpisoval tudi kot: M. C-tč, M. C-č, C-t-č-, -č, -t-.
Makso Cotič je aktivno sodeloval tudi v raznih društvih. Dolgo je bil tajnik društva Edinost, nekaj let je bil starosta Sokola, od 1904–1907 predsednik pevskega društva »Kolo«, več let odbornik in tajnik Delavskega podpornega društva. Leta 1927 se je preselil k hčerki v Maribor. Ni se več javno udejstvoval, vendar je budno spremljal dogodke na Primorskem. Prizadela ga je usoda Edinosti, ki jo je fašistična oblast 4. septembra 1928 prepovedala. Zelo ga je prizadela tudi ustrelitev bazoviških žrtev.
Makso Cotič velja za starosto slovenskih novinarjev. Pokopan je v Mariboru.

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 201
Rehar Sancin, Lelja: Maks Cotič je umrl pred 70.leti, 50 let prej pa je postal urednik Edinosti. Vipavski glas, leto XV(december 2000), št. 55, str. 17-20
Rashid, Zlatka: Tudi Makso Cotič ne bo pozabljen : seznam zaslužnih Slovencev, ki počivajo na pobreškem pokopališču, še vedno nastaja. Večer -63, št. 252 (2.nov.2007), str. 20
Rehar Sancin, Lelja : Makso Cotič – urednik “Edinosti” : (ob 120-letnici rojstva). Jadranski koledar (1975), str. 172-177

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 20. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 28. 7. 2020
Zdenka Žigon. COTIČ, Makso. (1854-1930). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cotic-makso/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 4. 2014

OGOREVC JENKO, Klara

22. december 1969–2004
Po končani grafični smeri na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Tam je pri pr...
Datum vnosa: 29. 9. 2020

WOLF, Hugo

13. marec 1860–22. februar 1903
Avstrijski skladatelj slovenskega porekla, posebej znan po svojih umetniških pesmih ali Lieder.
Datum vnosa: 29. 12. 2014

KARDINAR, Marika

26. avgust 1953
V šolskih letih se je navduševala za rokomet in nogomet, ob prvem ogledu velikega kegljaškega turnirja pa se je navdušila za kegljanje. Njen talent...