Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Pavel BREŽNIK

Portret - Pavel BREŽNIK
Pavel Brežnik - dLib.si

Foto galerija

Rojen:
1. februar 1892, Ljubljana
Umrl:
26. maj 1972, Beograd, Srbija
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo (1898–1902) in nižjo gimnazijo (1902–1906) je obiskoval v Ljubljani. Maturiral je leta 1910 na gimnaziji v Novem mestu, kjer je bil takrat njegov oče Franc Brežnik ravnatelj. Nato je študiral germanistiko in romanistiko na Dunaju in krajši čas v Parizu. Na dunajski filozofski fakulteti je diplomiral leta 1914.

Najprej je bil srednješolski profesor na Dunaju (1914–1918), zatem je učil na ljubljanski realki (1919–1929). Nato se je preselil v Beograd, kjer je do leta 1931, ko je šel na študijsko izpopolnjevanje v Francijo in Nemčijo, poučeval na gimnaziji. Potem je zopet učil v Ljubljani in od leta 1936 do druge svetovne vojne v Beogradu. Kot odličen pedagog je med dijaki užival veliko spoštovanje. Med letoma 1936 in 1938 je bil tudi domači učitelj kralja Petra II. V času med obema vojnama je veliko potoval in vzpostavil številne delovne stike. Med vojno je bil v Beogradu zaposlen na prosvetnem ministrstvu, po vojni pa je bil ponovno gimnazijski profesor. Med letoma 1950 in 1960, ko se je upokojil, je bil zaposlen kot lektor na strojni fakulteti v Beogradu.

Že kot dijak je pisal pesmi, povesti in uganke ter jih objavljal v Slovanu in Domačem prijatelju. Napisal je domačijsko povest Klic Gorjancev in potopis V senci nebotičnikov, sicer pa se je osredotočil na pisanje znanstvene fantastike, ki po zgledu zgodnje trivialne znanstvene fantastike človeka sooča s sovražnimi zunajzemeljskimi bitji in svetovno katastrofo. Uveljavil se je tudi kot pisec učbenikov in  jezikovnih priročnikov. Za slovenske časopise, predvsem za Slovenski narod, je pisal reportaže, književna poročila, potopise in komentarje, tudi prispevke o pomorstvu in letalstvu. Pisal je tudi v srbske in francoske liste. Veliko je prevajal iz francoščine, srbščine, španščine in angleščine v slovenščino ter iz slovenščine v srbščino.

Dela

V senci nebotičnikov, 1930
Marsove skrivnosti, 1931
Klic Gorjancev 1933
Temna zvezda, 1935
Stratosferski pilot, pustolovska povest, 1938

Viri in literatura

Leksikon pisaca Jugoslavije: prva knjiga: A-Dž. Beograd: Matica srpska, 1972, str. 343–344.
Hakl Saje, M., Grum, M. Brežnik, Pavel. (citirano: 24. 6. 2021). Dostopnost: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi149832/
Pavel Brežnik. (citirano: 24. 6. 2021) Dostopnost: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Bre%C5%BEnik

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Pavel BREŽNIK. (1892-1972). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pavel-breznik/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 26. 11. 2010

Anton KODER

21. maj 1851–21. februar 1918
Še bolj kot pesnik se je uveljavil kot pripovednik. Ob dolgi vrsti krajših besedil (Viženčan, Rokovnjaška ljubica, Drobne povesti, Gospod Anton ...).
Datum vnosa: 14. 1. 2019

Štefan CEK

30. januar 1913–1985
Rodil se je v številčni družini Štefana Ceka in Ane Cek, rojene Nedoh. Starša sta si hišo postavila stran od vasi, tik ob glavni cesti Trst–Reka in...
Datum vnosa: 10. 1. 2019

Adolf PERISSICH

4. maj 1879–4. februar 1927
Po poreklu iz Dalmacije se v Celju pojavlja kot fotograf okoli leta 1903, in sicer v ateljeju na Cerkvenem trgu 4 – v nekdanjem ateljeju Anne Gombo...