Foto galerija
Branko Kraševac se je rodil očetu Pavlu in materi Katarini. Šolal se je na meščanski šoli in na gimnaziji v Koprivnici (Hrvaška), kjer je spoznal svojo bodočo ženo Marjo Kraševac, roj. Gorenc, profesorico zemljepisa in zgodovine. V zakonu sta se jima rodila sinova Gregor Kraševac (1953) in Igor Kraševac (1959–2020), oba arhitekta, ter hči Katja.
V jeseni 1943 se je pridružil partizanom in konec 2. svetovne vojne dočakal v Zagrebu. Po maturi se je vpisal na Gradbeno fakulteto v Zagrebu, nato pa se je prepisal in v letu 1951 nadaljeval študij v Ljubljani, kjer je leta 1958 pri profesorju Edu Ravnikarju na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo z nalogo Urbanistični načrt Murske Sobote tudi diplomiral. Pri načrtovanju diplomske naloge je v letu 1957 sodeloval s Francem Novakom, tedanjim vodilnim arhitektom Pomurja, diplomska naloga pa je bila podlaga za kasnejšo realizacijo in s tem tudi del današnje podobe Murske Sobote.
Po končanem študiju se je zaposlil v tovarni aluminijskih polizdelkov Impol v Slovenski Bistrici, kjer je bil med letoma 1958 in 1961 vodja obrata aluminijskih konstrukcij, od 1961 do leta 1969 vodja projektivno razvojnega biroja tovarne Impol, od 1969 do leta 1978 pa vodja projektivno-konstruktivnega biroja obrata Montal, kjer je sodeloval kot strokovni svetovalec obratovodje za aluminijske konstrukcije v Slovenski Bistrici. Od leta 1978 je v podjetju Projekta inženiring Ptuj vodil biro specialne arhitekture. Leta 1989 je postal samostojni industrijski oblikovalec.
Branko Kraševac je v svoji profesionalni karieri v nekdanji Jugoslaviji postal eden od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov, zlasti pa oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je tudi avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov. Takšen fasadni ovoj je bil namreč leta 1960/1961 prvič vgrajen na poslovni stavbi Metalke v Ljubljani. Med drugimi inovacijami pa je, za potrebe investitorjev v nekdanji ZSSR, razvil tudi aluminijsko vezano okno s prekinjenim toplotnim mostom.
V opusu Branka Kraševca najdemo več kot 80 objektov, za katere je zasnoval arhitekturno-oblikovalske rešitve zunanjosti. V evropskem prostoru je aluminijaste fasadne obloge oblikoval na javnih, poslovnih in hotelskih objektih, tako v Atenah, Kijevu, Varni, na območju nekdanje Jugoslavije pa v Beogradu, Mrkonjić gradu, Novem Sadu, Osijeku, Prijedoru, Sarajevu, Tuzli in Zagrebu.
Poleg načrtovanja fasadnih oblog pa je iz aluminijastih profilov razvil tudi novo nosilno konstrukcijo kabine za žičnico, pri čemer je oblika usklajena z izvirnim tehnološkim postopkom izdelave nosilnih okvirjev, zasnovanih iz enega profila brez sestavljanj v vogalih, v nosilni konstruktivni element.
Po upokojitvi je od leta 1991 deloval kot arhitekt v svobodnem poklicu ter v tem obdobju zasnoval več javnih in poslovnih objektov na Ptuju in tudi širšem območju, med njim sta poslovni stavbi Gradis in Tames, gasilski dom na Polenšaku, v Dornavi pa občinska stavba in kulturna dvorana.
Branko Kraševac je bil v letih 1973, 1975 in 1979 član Upravnega odbora Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), pa tudi član strokovne žirije na BIO 6 ter BIO 8. V letih 1970 do 1972 je bil član komisije za Prešernove nagrade za področje arhitekture in oblikovanja.
Branko Kraševac je bil v svojem ustvarjalnem obdobju aktivno vključen v strokovna združenja, tako v Društvo oblikovalcev Maribora, kasneje v Društvo oblikovalcev Slovenije, kjer je deloval v strokovnem svetu, kot tudi v Društvo arhitektov Maribor, ki ga je za njegovo ustvarjalno delo leta 2014 imenovalo za častnega člana.
Več kot 80 objektov, ki se ponašajo z njegovimi arhitekturnimi in oblikovalskimi rešitvami. Nekateri od njih so:
Fasadna obloga iz samonosilnih aluminijskih fasadnih elementov na paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču, Ljubljana, 1958/59.
Fasadna obloga iz aluminijskih oken, z odpiranjem okrog srednje horizontalne osi na objektu Dom sindikatov, Ljubljana, 1958/59.
Aluminijska fasadna obloga sestavljena iz vrste oken, ki se odpirajo okrog srednje horizontalne osi in parapetov, oblikovanih iz aluminijske pločevine na poslovnem objektu v Zagrebu, 1960/61.
Prva obešena fasadna obloga na področju Jugoslavije, oblikovana iz samonosilnih aluminijskih fasadnih elementov na poslovni stavbi Metalka, Ljubljana, 1960/61.
Fasadna obloga, fiksno zastekljene stene, okna, vhodi, vrata, ograje na objektih Letališča Surčin, Beograd, 1961/62.
Spomenik NOB iz zvarjene aluminijske pločevine, Visole, 1961.
Razvoj žičniške kabine iz samonosilne aluminijske konstrukcije in oblikovane aluminijske pločevine, Sljeme /Zagreb, Šar planina/Skopje, Trebević /Sarajevo, 1962/64.
Fasadna obloga iz samonosilnih aluminijskih elementov Festivalna dvorana Bled, 1963/64.
Fasadna obloga iz aluminijskih fasadnih elementov na Občinski skupščini Novi Beograd, 1964.
Fasadna obloga iz aluminijskih elementov na objektu Športna hala Tivoli Ljubljana, 1964.
Obešena fasada iz aluminijskih fasadnih elementov in oblikovane aluminijske pločevine na poslovni stavbi Politika, Beograd, 1965/66.
Aluminijska okna in fasadni elementi na stavbi Ambasade ZSSR, Beograd, 1966.
Fasadna obloga iz obešenih aluminijskih elementov, zastekljenih s posebnim reflekcijskim steklom na poslopju redakcije Vjesnik, Zagreb, 1967.
Fasadna obloga iz samonosilnih aluminijskih elementov, s fiksno zastekljenim izolacijskim steklom na razstavnem objektu Slovenijales (Gospodarsko razstavišče), Ljubljana, 1967.
Fasadni elementi z okni na Višji ekonomski šoli (VEKŠ), Maribor, 1968.
Aluminijska okna na Hotelu Zlati Piasci, Varna,1968.
Fasadna obloga iz vrste posebno razvitih oken na objektih ministrstev ZSSR, Kalinjinski prospekt, Moskva, 1968/69.
Fasadna obloga iz samonosilnih dvojnih, fiksno zastekljenih fasadnih elementov na kino teatru Oktober na Kalinjinskem prospektu, Moskva, 1968/69.
Obešena fasadna obloga iz samonosilnih aluminijskih elementov in oblikovane aluminijaste pločevine na objektu Avtotehna, Ljubljana, 1968/69.
Obešena fasadna obloga iz prefabriciranih aluminijskih elementov, oblikovane aluminijske pločevine in posebno zasnovanih oken na objektu Profilaktorij v Leninskih gorah, Moskva, 1969.
Obešena fasadna obloga iz poliranega pohorskega granita, samonosilnih alminijskih elementov in fiksne zasteklitve na trgovskem objektu VEMA, Maribor, Gosposka ulica, 1969.
Fasadna obloga iz jeklene konstrukcije lesenih elementov z okenskimi krili na upravni stavbi Javna skladišča Celje, 1971.
Fasadna obloga iz samonosnih aluminijskih elementov s parapetnimi zunanjimi ploščami iz litega aluminija na Višji ekonomsko komercialni šoli, Maribor, 1972.
Obešena fasadna obloga iz litih aluminijskih plošč, samonosilnih aluminijskih elementov in oblikovane aluminijske pločevine na objektu RTV Ljubljana, 1972/73.
Tender in projekt fasadne obloge iz posebno zasnovane aluminijske konstrukcije objekta Slavija 1, Beograd, 1972/76.
Aluminijska drsna okna, fiksno zastekljene stene iz posebne konstrukcijske zasnove in oblikovane pločevinaste obloge na Hotelu International, Zagreb, 1974.
Fasadna obloga iz satovnih aluminijskih panelk Poslovna stavba Alfa Abbe, Atene, 1974.
Obešena fasadna obloga iz litega aluminija, aluminijskih oken in fiksno zastekljenih sten na objektu Zavarovalnica Triglav, Maribor, 1974/76.
Obešena fasadna obloga iz samonosilnih aluminijskih elementov, zunanje parapetne obloge iz litega aluminija Ministrstva trgovine Ukrajine, Kijev, 1975/76.
Obešena fasadna obloga iz oblikovanih litih aluminijskih plošč in aluminijskih profilov na objektu SCT Bavarski dvor, Ljubljana, 1976/77.
Hladna fasadna obloga iz oblikovanih aluminijskih pločevin na stanovanjskih objektih v soseski S-23, Maribor, 1977/78.
Tender in projekt fasadne obloge iz oblikovanih samonosilnih elementov za tehnološko-poslovni objekt »Tovarne stikalnih naprav« Maribor, 1978.
Tender in projekt fasadne obloge iz prefabriciranih betonskih elementov, aluminijskih oken in fiksno zastekljenih sten, Trgovsko-poslovni objekt Glavni trg, Maribor, 1979.
Tender in projekt fasadne obloge in kritine iz oblikovane bakrene pločevine, lesenih okenskih elementov in obešenih steklenih sten, objekt Politična šola ZKJ Josip Broz Tito, Kumrovec, 1980.
Tender in projekt fasadne obloge iz litih aluminijskih plošč in samonosilnih aluminijskih elementov za objekt »Oslobođenje« Sarajevo, 1980.
Tender za fasadno oblogo iz oblikovanih aluminijskih pločevin in aluminijskih oken Zdravstveni dom Maribor, 1981.
Tender in projekt fasadne obloge iz oblikovanih aluminijskih pločevin in samonosilnih aluminijskih elementov, Poslovna stavba VEMA, Maribor, 1981.
Steklena fasada objekta Slavija 1, Beograd, 1982.
Tender in projekt fasadne obloge iz samonosilnih aluminijskih elementov za objekt Univerzitetna knjižnica Maribor, 1982.
Tender in projekt fasadne obloge iz 10 mm aluminijskih plošč, aluminijskih oken, samonosilnih aluminijskih pločevin in samostojnih aluminijskih elementov ter betonskih montažnih plošč s keramično oblogo, Hotel Prijedor, 1983.
Tender in projekt fasadne obloge Večnamenska športna dvorana Tabor, Maribor, 1983.
Tender in projekt sanacije fasade Hotel Slavija, Maribor, 1984.
Tender in projekt fasadne obloge iz oblikovanih aluminijskih pločevin in samonosilnih aluminijskih elementov novega poslopja Pošta Slovenija (sedaj Telekom) v Mariboru, 1984.
Tender in projekt fasadne obloge tehnološko-poslovnega objekta tovarne Impol v Slovenski Bistrici, 1984/85.
Tender in projekt fasadne obloge iz aluminijskih litih elementov, aluminijskih oken v vrsti in fiksno zastekljenih fasadnih elementov z refleksnim steklom na objektu RTV centar Novi Sad, 1985.
Tender in izvedbeni projekt fasade na Vojni bolnišnici Zagreb, sedaj Klinična bolnišnica Dubrava, 1988.
Tender in projekt steklene, polstrukturne fasadne obloge Hotela Lev v Ljubljani, 1992.
Idejni in arhitekturni izvedbeni projekt stavbe Gasilski dom v Polenšaku, 1997.
Idejni in arhitekturni izvedbeni projekt poslovne stavbe s samonosilno, obešeno aluminijsko in delno stekleno fasado poslovne stavbe objekta Tames na Ptuju, 2001.
Idejni in arhitekturni izvedbeni projekt s samonosilno aluminijsko in stekleno fasado stavbe Občina Dornava, 2006.
Idejni in izvedbeni projekt večnamenske dvorane v Dornavi, 2010.
22 raziskovalnih nalog
Za svoje delo na področju industrijskega oblikovanja je prejel številna strokovna priznanja:
Na Bienalu industrijskega oblikovanja BIO 2 je prejel častno nagrado za fasadni element poslovne stavbe Metalka, 1964.
Za oblikovanje in realizacijo obešene aluminijske fasade Metalke je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1967.
Na BIO 3 je prejel častno nagrado za oblikovanje fasade objekta Željpoh v Zagrebu, 1966.
Ponovno je tovrstno nagrado prejel tudi za oblikovanje fasadnega ovoja dela objektov stanovanjske soseske S-23 v Mariboru, 1982.
Varovanje in vrednotenje arhitekturne kulturne dediščine 20. stoletja
Branko Kraševac na Wikipediji
Branko, Kraševac − arhitekt in industrijski oblikovalec, katalog razstave, Slovenska Bistrica, 2019, str. 3−4.
Ustni vir: Igor Kraševac, 2019.