Božidar Ted KRAMOLC

Bil je sin glasbenika Luke Kramolca. V ljubljanski realki so bili njegovi profesorji A. Koželj, Nikolaj Omerza in Marij Pregelj, ki so ga navdušili za slikarski poklic. Po zaključku realke v Ljubljani mu je vpis na zagrebško likovno akademijo preprečila vojna. Tako se je leta 1941 vpisal na ljubljansko arhitekturo pri prof. Plečniku. Ob tem je intenzivno slikal in zasebno študiral pri Božidarju Jakcu, Mitji Šviglju, Mateju Sternenu in Francetu Goršetu. V prostem času je slikal v Ljubljani in okolici s prijatelji: Marjanom Pleničarjem, Lojzetom Perkom in Marjanom Tršarjem. V času italijanske okupacije je bil dvakrat interniran v Gonarsu. Tu je nastal njegov pretresljiv ciklus figur.
Pred koncem vojne sta z bratom Nikom odšla na Koroško v Spittal, kjer je tudi razstavljal in ilustriral knjige. Leta 1948 je odšel v Kanado in se po enoletnem obveznem delu na železnici vpisal na Ontario College of Art, kjer je leta 1951 diplomiral in pozneje opravil grafično specialko. Ob vsakodnevni službi kot projektant za notranjo opremo je intenzivno slikal in razstavljal. Leta 1990 se je v domovini prvič predstavil kot slikar, leta 1991 je bila ob osamosvojitvi Slovenije postavljena pregledna razstava njegovih del. Njegovo razgibano življenje ga je tudi pisateljsko navdihovalo. Pisal je črtice in kratko prozo z močnim pridihom ameriške short-story, ki jo je objavljal v osrednji kulturni reviji slovenske povojne emigracije Meddobje, ki še vedno izhaja v Buenos Airesu. Od leta 1992 je tudi v Sloveniji izdal kar nekaj knjig. Njegov roman Tango v svilenih coklah je bil nominiran za prestižno nagrado Kresnik.
Njegovi spisi in pesmi so bili objavljeni v slovenskih revijah in časopisih: Koroška kronika, Meddobja, Ameriška domovina, Zapiski, Novi svet, Koroški fužinar, Odsevanja …