Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Borut BERGANT

Portret - Borut BERGANT
Borut-Bergant - Vir: Kamra

Foto galerija

Rojen:
20. november 1954, Podljubelj, Slovenija
Umrl:
22. april 1985, Jalung Kang (Kangčendzenga-Himalaja), Nepal
Psevdonim:
Čita
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rojen materi Anici (rojeni Perko) in očetu Janezu. Po srednji poklicni izobrazbi kovinarske smeri se je izučil za strojnega ključavničarja (1972), nato pa nadaljeval študij na Pedagoški akademiji v Mariboru. Zaposlitev je dobil na osnovni šoli v Tržiču, kot učitelj telesne vzgoje.

V alpinizem je vstopil leta 1970 kot član Alpinističnega odseka Tržič. V dveh desetletjih je opravil več kot štiristopetdeset vzponov in postal prvi alpinist iz nekdanje Jugoslavije, ki je preplezal vse tri velike probleme Alp: Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses. Na odprave se je prvič podal leta 1975 na Kavkaz. Sledili so Gašerbrum I leta 1977, Everest leta 1979, kjer je dosegel osem tisoč metrov, Lotse leta 1981, Anapurna leta 1983 in Jalung Kang leta 1985, kjer je ob sestopu tragično izgubil življenje.

Iz ZDA sta leta 1978 skupaj z Iztokom Tomazinom v slovenski prostor prinesla idejo prostega plezanja. Na povabilo American Alpine Cluba sta več kot štirideset dni plezala z najboljšimi ameriškimi prostimi plezalci v Wyomingu, Coloradu in Južni Dakoti. Opravila sta šestintrideset zahtevnih vzponov, tudi šest prvenstvenih, in kot prva Slovenca prosto preplezala smeri sedme in osme stopnje.

Leta 1985 je PZS organizirala himalajsko odpravo na Jalung Kang (8505 m), zahodni vrh Kangčendzenge. Moštvo so sestavljali: Tone Škarja (vodja), Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik, Slavko Svetičič, Damijan Meško, Braco Zavrnik. Na vrh sta 22. aprila po prvenstveni smeri priplezala Tomo Česen in Borut Bergant, ki je plezal brez dodatnega kisika. To je bil prvi pristop na vrh s severa. Bergant se je pri sestopu ponesrečil in postal tretja slovenska smrtna žrtev v Himalaji za Dragom Bregarjem (Gašerbrum 1, 1977) in Nejcem Zaplotnikom (Manaslu, 1983).

Nagrade

Športnik Jugoslavije

Viri in literatura

Slovenski veliki leksikon, Ljubljana, 2006.

Dušan Markič: Alpinistične novice, Delo, 13. 5. 1985.

Tone Škarja: V spomin Borutu, Planinski vestnik, 1985, št. 7, 294.

Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma, Ljubljana, 2013.

 

Avtor/-ica gesla: Lea Berg, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 10. 3. 2026 | Zadnja sprememba: 10. 3. 2026
Lea Berg. Borut BERGANT. (1954-1985). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/borut-bergant/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 11. 11. 2014

Janez SLAPAR TEMŠAK

24. junij 1937
Vsestranski ljudski umetnik Janez Slapar – Temšak izhaja iz kmečkega sveta, njegov dom je domačija, stara več kot 600 let. Ponosen je na svoj dom, ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan - Džems MAJNIK

6. julij 1922–15. maj 1986
Udeleženec NOB
Datum vnosa: 11. 12. 2024

Don Kosto SELAK

23. avgust 1893–12. junij 1968
Župnik in glasbenik, ki je zapustil bogat opus 161 glasbenih del (orgelskih in vokalnih skladb).