BORKO, Božidar

Božidar Borko se je rodil v Gomili pri Kogu. Obiskoval je ljudsko šolo pri sv. Bolfenku na Kogu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Varaždinu in jo končal leta 1916 v Zagrebu. Kot gimnazijec je na začetku svoje ustvarjalne poti pisal v dveh jezikih. V letih 1910–1916 je objavljal v hrvaška in slovenska glasila: Krijes, Pobratim, Andjel čuvar – Domači prijatelj, Zvonček, Ljubljanski zvon …

Po končani gimnaziji se je posvetil novinarstvu in v letih 1926–1945 najdlje deloval v kulturni rubriki Jutra. Po 2. svetovni vojni je sledila služba urednika pri Slovenskem knjižnem zavodu in Cankarjevi založbi v Ljubljani. Med drugim je bil urednik Male knjižnice, zbirke biografij Mojstri in zborniki, prvih zvezkov zbirke Svetovni roman, zaslužen pa je tudi za publiciranje filozofskih klasikov pri Slovenski matici. Prevajal je iz ruščine, bolgarščine, srbohrvaščine, češčine, poljščine, francoščine, nemščine in italijanščine v slovenščino. Iz slovenščine je prevajal v francoščino, italijanščino, nemščino, bolgarščino in srbohrvaščino. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev in do smrti njihov častni predsednik. Aktivno je deloval v PEN klubu in Slovenski matici. V teh organizacijah, ustanovah in društvih je dajal številne pobude in ideje ter s svojimi poročili in drugimi zapisi z njihovo dejavnostjo seznanjal kulturno-strokovno javnost. O naši kulturi pa je poročal in pisal tudi v mnogih tujih publikacijah.

Božidar Borko je spisal skoraj nepregledno množico časnikarskih in publicističnih besedil (kritik, člankov, esejev), prevedel številna leposlovna dela, pripravil veliko tehtnih spremnih besed k posameznim knjigam, v obliki samostojne knjige pa objavil le troje del. Pomemben je bil predvsem kot informator in posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami.