BOHAK, Ivan Božidar – Janko

Zgodnjo mladost je preživel v Čabru, Delnicah in Čakovcu na Hrvaškem, od leta 1940 pa je živel na Ptuju, kjer je obiskoval osnovno šolo in končal gimnazijo. Po dokončanem študiju prava na univerzi v Ljubljani se je zaposlil v splošnih in pravnih službah v živilski in tekstilni industriji, kasneje pa v stanovanjskem gospodarstvu.

Njegovo življenje je zaznamoval šah – kraljevska igra, ki ji je bil predan od rane mladosti. Že leta 1952 je postal član v Šahovskega društva Ptuju in bil (z nekaj presledki) več kot petdeset let član ožjega društvenega vodstva, tri leta tudi kot predsednik (1960-1963). Petkrat je bil prvak domačega društva, leta 1965 pa je zasedel prvo mesto na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora. Vsa leta je nastopal za domače moštvo in bil odličen ekipni igralec, ki je na tekmovanjih dosegal zavidljive rezultate. Sodeloval je na mednarodnih turnirjih za veterane na Bledu, kjer je dvakrat zmagal (1996, 2002). Leta 2012 je zabeležil svojo tisočo dopisno šahovsko partijo ter je z velikim naskokom slovenski rekorder po številu odigranih dopisnih šahovskih partij; zelo visoko se uvršča tudi v mednarodnem merilu.
Naslov dopisnega mednarodnega šahovskega mojstra ICCF (International Correspondence Chess Federation) je osvojil leta 1985. V letu 1975 je postal šahovski sodnik, leta 1981 pa mednarodni šahovski sodnik FIDE (Federation internationale des Eches). Kot glavni sodnik je sodil na mnogih pomembnih šahovskih turnirjih doma in v tujini. Sodil je tudi na olimpijadah po vsem svetu: v Dubaju (1986), v Solunu (1988), v Novem Sadu (1990), v Moskvi (1994), v Erevanu (1996), v Elisti (1998), v Carigradu (2000) in na Bledu (2002). Sedemkrat je bil glavni sodnik na najelitnejših slovenskih šahovskih turnirjih memorialih dr. Milana Vidmarja, štirikrat na mednarodnih turnirjih v Mariboru, od leta 1982 do leta 1996 je bil desetkrat glavni sodnik na šahovskih festivalih na Bledu in skoraj na vseh ptujskih mednarodnih šahovskih turnirjih. Bil je glavni sodnik na članskih prvenstvih Slovenije na Ptuju (1975, 1990 in 2005), Postojni (1992), Grižah (1996) in Dobrni (2002), na ženskih prvenstvih Slovenije v Podlehniku (1994), Grižah (1996), Dobrni (2002) in Ptuju (2005), na evropskem prvenstvu za člane v Orhidu (2001), na evropskih klubskih prvenstvih v Bugojnu, Beogradu in Novi Gorici (1999) in na srednje evropskem pokalu v Portorožu in v Rogaški Slatini. Sodil je tudi na velikem odprtem turnirju ob tisočletnici mesta Dunaj in na številnih jugoslovanskih tekmovanjih.

Okrog leta 1960 je začel nastopati na dopisnih šahovskih turnirjih. S svojimi aktivnim delovanjem je – predvsem v letih po osamosvojitvi Slovenije – postavil temelje sodobnemu slovenskemu dopisnemu šahu, ki danes posega v sam svetovni vrh. Bil je predsednik Sveta za dopisni šah Šahovske zveze (ŠZ) Slovenije (1992-2004), predsednik odbora sodnikov ŠZ Slovenije (1985-1995), slovenski delegat na kongresih ICCF ( 1992 -1998) ter predsednik apelacijskega sodišča ICCF (1995- 1999).
Je avtor številnih strokovnih člankov in prispevkov v domačih in mednarodnih šahovskih revijah (Šahovska misel, Fernschach), časnikih in publikacijah ter več kot petdeset let redni dopisnik lokalnih in nacionalnih medijev. Skupaj s z Borisom Žlendrom je leta 1997 napisal knjigo Dopisni šah v Sloveniji – 500 partij, ki jo je izdalo Šahovsko društvo Ptuj. Leta 2005 pa je kot dolgoletni član in poznavalec domačega šahovskega društva opisal njegove rezultate in dogodke v knjigi Ptujski šah, kronika 1935−2005.

Janko Bohak je bil ena največjih slovenskih šahovskih legend, saj je v ptujskem šahovskem klubu in v celotnem slovenskem prostoru pustil neizbrisen pečat. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Od leta 2005 je bil tudi častni član Šahovskega društva Ptuj, v katerem je aktivno deloval več kot šestdeset let.